Tiskovna sporočila v letu 2009

Vatikan zavrača zakone

V medijih je bilo po novem letu zaslediti novico, da „italijanski zakoni poslej ne bodo samodejno sprejeti za vatikanskim obzidjem, ampak jih bodo najprej proučili, potem pa odločili, kateri italijanski zakon sprejemejo, katerega pa zavračajo (Tone Hočevar, članek Italijanski zakoni za Vatikan ne veljajo več, Delo, 3.1.2009). V Vatikanu naj bi se za takšen ukrep odločili, ker mnogo italijanskih zakonov ni skladnih s cerkvenim naukom.

Že dolgo je znano je, da katoliška cerkev ne spoštuje tistih zakonov, ki ji ne ustrezajo. Tako je v svoj katekizem zapisala celo to, da so državljani po svoji vesti dolžni, da ne sledijo predpisom državnih oblasti, če ti nasprotujejo naukom evangelija. Po nauku cerkve morajo torej državljani neke države zavrniti vse dele ustave, ki so v nasprotju s cerkvenimi evangeliji. In ker je teh nasprotij v modernih ustavah mnogo, so katoliki dolžni zavrniti kar velike dele ustave, seveda pa tudi drugih delov pravnega reda neke države, ki nasprotujejo katoliškim evangelijem. Evangeliji morajo torej imeti pri katolikih prednost pred ustavo, če pride do nasprotja.

Da je katolik dolžan zavrniti npr. ustavo, če ta nasprotuje naukom evangelija, velja seveda tudi v Sloveniji. Ker slovenska ustava priznava tudi dojenčkom in starejšim otrokom versko svobodo, kar pomeni, da takšnega otroka ni mogoče krstiti in s tem napraviti za člana katoliške cerkve brez njegovega soglasja, mora slovenski katolik zavrniti ta del ustave, saj je to v nasprotju s cerkvenim naukom, ki zahteva krst otrok takoj po rojstvu. Če otroka ne krsti čimprej po rojstvuj, tvega večni pekel. Prav tako mora slovenski katolik zavrniti tudi 17. člen ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo in da v Sloveniji ni smrtne kazni. To je namreč v nasprotju z biblijo, ki pozna smrtno kazen za mnoge moralne prestopke. Nekaj primerov: „Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz 21,15); „Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.“ (3 Mz 20,13); Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite!“ (3 Mz 20,15) in podobno. Takšnih smrtnih kazni je bibliji še mnogo. Zmotno bi bilo misliti, da gre pri omenjenih citatih za besedila iz davnih preteklih časov, ki danes ne veljajo več. Gre za nauk, ki je veljaven tudi danes in ga mora vsak cerkveni član izpolnjevati, saj že v sami bibliji piše: "Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!" (5 Mz 31,1). To potrjuje tudi najnovejši Katekizem katoliške cerkve, ki vsebuje naslednji zapis: "Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično Božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna (marcioniti)." (123).

Očitno je, da katoliška cerkev v Sloveniji deluje v nasprotju s slovensko ustavo. To pa je tudi v sozvočju izjavo predsednika vatikanskega sodišča, da so že dosedaj imeli sito za italijanske zakone, česar pa niso posebej razglašali, kot to izhaja iz uvodoma navedenega članka. Če ima cerkev sito za italijanske zakone, kakšno sito ima šele za slovenske, saj je Slovenija v očeh papeža bistveno manj pomembna kot Italija.

Zakaj država oz. politika dopušča tako hude kršitve slovenskega pravnega reda, storjenega s strani tuje države? Ali je cerkev močnejša od Slovenije?

Karitas in dobrodelnost

Slovenska vlada je Rdečemu križu Slovenije in Slovenskemu Karitasu namenila vsakemu po 500.000 evrov kot pomoč za njuno dobrodelno dejavnost. Vlada še razmišlja, tako predsednik Pahor, da bi obema organizacijama dala pomoč v višini 2,3 milijona evrov, da bi lahko obe organizaciji uspešno opravili svoje delo (Dnevnik, 3.4.2009).

V Sloveniji je vedno večja kriza. Podjetja propadajo, število brezposelnih se povečuje, vedno več je revežev. Zato je hvalevredna pomoč slovenske vlade, ki jo namenja za ublažitev socialne krize, tudi preko dobrodelnosti. Vendar pa je nerazumljivo to, da to pomoč namenja ljudem preko cerkvene organizacije, kot je to Slovenski karitas. Kaj je tu tako spornega, se bo mogoče kdo vprašal.

Slovenska Karitas je organizacija, ki jo je ustanovila katoliška cerkev in je zato dolžna uresničevati cilje oz. naloge te cerkve. Ker je glavni in bistveni cilj oz. naloga omenjene cerkve obramba in širjenje katoliške vere, velja seveda to tudi za karitas. Bistvo karitasa torej ni pomoč ljudem, temveč obramba in širjenje vere, pri čemer za to svoje poslanstvo uporablja tudi od necerkvena sredstva. Za obrambo in širjenje katoliške vere karitas tako uporablja tudi sredstva, ki jih dobi od države, pa tudi če se ta sredstva dejansko uporabijo za dobrodelnost oz. pomoč socialno šibkim. Dobrodelnost je namreč samo v funkciji širjenja vere in nima svoje lastne vrednosti, kot npr. pri Rdečem križu. Karitas je sredstvo katoliške cerkve za evangelizacijo Slovenje in pridobivanje ljudi na svojo stran. Dobrodelnost je tu torej drugotnega pomena.
Država in verske skupnosti so po ustavi ločene. Zato država ne sme financirati nobene verske skupnosti ali njenih organizacij. Država tako ne sme financirati niti Slovenskega karitasa, saj gre za cerkveno organizacijo, ki ji je glavni namen širjenje vere, pri čemer za to uporablja dobrodelnost. Zato slovenska vlada kot del države ne bi smela dati Slovenskemu karitasu uvodoma omenjenih 500.000 evrov, temveč bi morala ta denar dati v celoti Rdečemu križu oz. kakšni drugi dobrodelni necerkveni organizaciji. Ali ni vlada s tem kršila ustave?

Karitas ima veliko premoženje, samo v Nemčiji je to premoženje po podatkih iz leta 1995 znašalo neverjetnih 65 milijard EUR (slovenski državni proračun je okoli 10 milijard evrov). Sama katoliška cerkev pa je neizmerno bogata organizacija, saj je cerkveno premoženje vredno več tisoč milijard evrov. Zelo bogata je ta cerkev tudi v Sloveniji, samo z denacionalizacijo fevdalnega premoženja je pridobila milijone evrov. Zato je nerazumljivo, da revna Slovenija financira cerkvene organizacije, tudi karitas oz. neizmerno bogato katoliško cerkev. Cerkev sicer pomaga ubogim, vendar večinoma s tujimi in ne s svojimi sredstvi, čeprav ima le-teh na pretek. Da je mera polna, država plačuje še za prispevke uslužbencev verskih skupnosti, ki delajo v okviru karitasa (več 10.000 evrov letno).

Nesporno je, da vsi davkoplačevalci, ne glede na versko pripadnost, preko sredstev, ki jih država iz proračuna namenja karitasu, financirajo evangelizacijo, ki jo pri nas izvaja cerkev. Republika Slovenija služi Svetemu sedežu pri rekatolizaciji Slovenije, pa čeprav je npr. stara zaveza v mnogih delih v nasprotju z našo ustavo, saj je v njih mnogo hude nemorale, nasilja, sovraštva do drugače mislečih, mučenj, posilstev, množičnega pobijanja žensk, otrok in starcev, grozljivih metod ubijanja in podobno. Krvavi deli biblije, ki nasprotujejo človekovim pravicam so še sedaj veljavni in so napotilo za delovanje katolikov. Ti so po cerkvenem nauku dolžni zavrniti celo slovensko ustavo, če nasprotuje evangelijem.

Do kdaj še bo trajalo takšno stanje?

Sveti sedež se vmešava v notranje zadeve Slovenije – ta molči

V Sloveniji še vedno odmeva “afera” Gulič. Vlada RS je namreč imenovala Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti, čeprav je bila katoliška cerkev (KC) proti temu. Ta je namreč želela imeti na tem mestu dr. Čeparja, ki je vodil ta urad prej.

Jasno je, zakaj je KC želela imeti v uradu svojega človeka - ker je kot član cerkve dolžan širiti in braniti katoliško vero vsepovsod in vedno, tako tudi v okviru omenjenega urada. Član KC je celo dolžan zavrniti slovensko ustavo, če je v nasprotju z evangeliji. Tudi pri svojem delu v okviru državnih organov Slovenije. Seveda vsega tega preko ateista A. Guliča, za ateista pa se je ta označil sam, ne more imeti oz. doseči.

Ob imenovanju Aleša Guliča je ostro reagiral Sveti sedež. Njen predstavnik kardinal Rode je celo rekel, da si takšne provokacije niti partija ni dovolila in se je tudi ne bi. Zanj je takšno imenovanje neodgovorno. Predsednika vlade Pahorja zaradi tega imenovanja naj ne bi hotel sprejeti niti papež. Katoliška cerkev je torej zelo negativno reagirala na to zadevo.
Kardinal Rode kot tudi papež sta predstavnika Svetega sedeža, ta pa je tuj subjekt, država “sui generis”. Zato kot takšna nimata nobene pravice, da ocenjujeta oz. kritizirata izbiro direktorja urada za verske skupnosti in se s tem vmešavata v notranje zadeve Slovenije ter v njeno suverenost. Takšen odnos Svetega sedeža do Slovenije ni samo sporen z vidika mednarodnega prava, temveč tudi zelo podcenjujoč in poniževalen do Slovenije. Katoliška cerkev očitno obravnava Slovenijo kot svojo last, kot svoj teritorij, še posebej zato, ker katoliška cerkev kot celota in seveda kot delna cerkev v Sloveniji, ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, ne priznava pravice do življenja, kar je v nasprotju z našo ustavo, protiustavno krsti dojenčke in jim s tem jemlje versko svobodo ter onemogoča celovit izstop iz cerkve. Ali ni bil dan predlog za prepoved delovanja KC, dokler svojega delovanja ne uskladi z ustavo? Slovenski davkoplačevalci pod prisilo obilno financirajo KC in njene institucije, v letu 2008 so ji na kakršni koli pravni podlagi dali okoli 20 milijonov evrov, v zahvalo pa imajo poniževanja s strani cerkve.

Na takšno cerkveno provokacijo bi bilo potrebno reagirati. Prvi, ki bi morali reagirati, so državni organi. Reakcija je molk. Molčali so predsednik vlade, parlamenta in države. Predsednik vlade se je v Vatikanu zaradi imenovanja Aleša Guliča celo opravičeval, kar je popolnoma nesprejemljivo. Ali je predsednik vlade podrejen cerkvi, da se ji opravičuje? Ali se bo za takšno opravičevanje opravičil tudi slovenskim državljanom? Ali se omenjeni predsedniki bojijo KC ali pa mislijo, da to ni njihova naloga. Nekateri so celo prisegli, da bodo delovali za blaginjo Slovenije, sedaj pa molčijo. In obramba suverenosti Slovenije napram Svetemu sedežu je delovanje za blaginjo Slovenije. Če so tiho, ali ne delujejo proti Sloveniji? Torej protiustavno in so zato bolj ali manj enaki kot KC. Zato pozivamo vse tri predsednike, da takoj reagirajo in zaščitijo suverenost Slovenije. Zahtevajo naj opravičilo in dajo vedeti, da je takšno vmešavanje v suverenost Slovenije nesprejemljivo.

Omenjeni predsedniki si lahko vzamejo za zgled hrvaškega predsednika Mesića, ki je pred kratkim katoliški cerkvi povedal marsikaj, kar ji gre. V tem pogledu so slovenski predsedniki daleč zadaj in se zdi, kot da še niso dojeli prave biti katoliške cerkve. Predsednik Türk je bil sicer na dobri poti, ko je pridigo nuncija Castella v Kočevskem Rogu označil kot neprimerno in za vmešavanje v notranje zadeve Slovenije, vendar pa sedaj molči. Zato naj to pot čimprej nadaljuje ter izjavo kardinala Rodeta in ravnanje papeža označi za neprimerno in vmešavanje v notranje zadeve Slovenije.

Vatikan napovedal vojno Sloveniji?

V Večeru je bil dne 12.12.2009 objavljen intervju z novim ljubljanskim nadškofom Stresom. Ta je v intervjuju med drugim dejal: “Napet odnos med državo in Cerkvijo povzroča nujno politizacijo. Toda za to nismo mi krivi, ampak politika. Če bi slovenska politika zadeve s Cerkvijo že uredila, tako kot so jih drugod, ne bi bilo konfliktov. Niti potrebe po cerkvenem liderju. Kdaj je nujen vojskovodja? V vojnem stanju! Ampak tega vojnega stanja nismo mi povzročili. Povzroča nam ga oblast. In javno mnenje.”

Iz Stresovih besed je mogoče zaključiti, da obstaja vojno stanje med katoliško cerkvijo in slovensko državo in da je to povzročila Slovenija.  Ni mogoče najti besed, s katerimi bi se dalo opisati neverjetne Stresove besede: Slovenija naj bi ustvarila  vojno stanje z Vatikanom oz. katoliško cerkvijo. Resnica pa je seveda ravno obratna. Če res obstaja vojno stanje med Slovenijo in Vatikanom, je to stanje povzročila ravno cerkev oz. njena matica Vatikan. Ta že ves čas napada Slovenijo in zahteva verouk v javne šole, zahteva še več državnega financiranja lastnih dejavnosti, zahteva nove konkordate, zahteva s strani države financirano vojaško škofijo, ponižuje Slovenijo in njene državljane, … Poleg tega cerkev sploh ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, njen verski nauk pa je v globokem nasprotju s slovensko ustavo (krst dojenčkov, še vedno veljavna katoliška smrtna kazen, poniževanje žensk, drugače verojuči nimajo pravice do življenja, …) Ker naj bi bilo vojno stanje v Sloveniji, je tudi logično, da ga je lahko povzročila samo cerkev, saj Slovenija ne more napasti Slovenije oz. sama sebi povzročiti vojnega stanja. Skratka, Vatikan že ves čas smatra Slovenijo za svojo kolonijo, kjer želi slej ali prej ustvariti cerkveno državo in to s tendenco, da bo v njej vladala zelo krvava stara zaveza. Ta, ki je že ves čas v glavnem podlaga za cerkveno nasilje v družbi. In ki z Bogom vsekakor ne more imeti nobene zveze. Slovenija hlapec, Vatikan gospodar. Kdaj se bo slovenska politika oz. javnost zbudila?

V istem intervjuju je vatikanski vojskovodja, kot je v bistvu Stres sam sebe imenoval, še dejal, da se cerkev brani, je v šibkejšem položaju, nima oblasti. Sedaj je cerkveni vojskovodja javno med vrsticami povedal, kaj cerkev želi v Sloveniji: OBLAST. In do te očitno hoče priti, če ne zlepa, pa zgrda oz. s pomočjo vojnega stanja. Na vsak način jo hoče imeti. Zakaj? Najmanj zato, da se polasti davkoplačevalskega denarja. Ne zadoščajo ji tisoče in tisoče milijard, ki jih ima po vsem svetu, ne zadoščajo ji milijarde, kolikor je vredno cerkveno premoženje v Sloveniji.

Če je v Sloveniji res vojno stanje med Vatikanom in slovensko državo, morajo državni organi takoj reagirati. Potrebno bi bilo razmisliti o tem, da se obvesti OZN o napadu na Slovenijo, pa tudi pakt Nato, da se ustrezno aktivira severnoatlantska pogodba. Takoj bi bilo potrebno razpustiti katoliški vojaški vikariat v Slovenski vojski, saj je to trojanski konj, odstraniti teološko fakulteto iz državne univerze in prenehati kakršno koli državno financiranje katoliške cerkve. Še posebej pa bi bila važna prepoved delovanja katoliške cerkve v Sloveniji v smislu 12. člena Zakona o verski svobodi. Če je v Sloveniji res vojno stanje med Vatikanom in slovensko državo, potem tudi ni jasno, kako se lahko vatikanski agresorji s svojim vojskovodjem na čelu prosto sprehajajo po slovenskih ulicah.
 
Zadnji čas je, da slovenski politični vrh na čelu s predsedniki Türkom, Gantarjem in Pahorjem reagira ter zavaruje suverenost Slovenije in njenih državljanov oz. ljudstva.

Na vrh

© Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, vse pravice pridržane.

Kontakt