Tiskovna sporočila v letu 2010

Ministrstvo za obrambo priznalo kršitev ustave? (29.7.2010)

Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na razne komentarje in zapise v zvezi z blagoslovom vojaške ladje Triglav. V svojem pojasnilu (28.7.2010) ministrstvo med drugim navaja, da je vodja vikariata dr. Plut blagoslovil ladjo v imenu vseh konfesij, ki so zastopane v okviru vojaškega vikariata Slovenske vojske, blagoslov pa da je del tradicionalnega krsta plovil, ob blagoslovu pa je bila podana tudi molitev, ki je bila namenjena posadki.

Mogoče je res, da je bil blagoslov ladje podan v imenu vseh konfesij, ki so zastopane v vojaškem vikariatu, vendar pa je potrebno pri tem povedati, kar pa je bilo zamolčano, da sta v vikariatu zastopani samo dve konfesiji in to katoliška in evangeličanska. To pa pomeni, da je bil blagoslov opravljen samo v imenu dveh verskih skupnosti, ostalih pa ne. Zakaj ne? Ker niso hotele ali ker jim ni bila dana možnost? Če jim ni bila dana možnost, da bi same opravile blagoslov ali pooblastile koga drugega, da ga opravi v njihovem imenu, ali niso bili v neenakopravnem položaju glede na katoliško in evangeličansko cerkev? Ker je zelo dvomiti, da bi imele omenjeni možnosti, je mogoče z veliko verjetnostjo trditi, da so bile te verske skupnosti v tem dogodku v neenakopravnem položaju s kat. in evang. cerkvijo. Zato se je potrebno pridružiti mnenju direktorja urada za verske skupnosti A. Guliča, ki je dejal, da je bila s tem dejanjem načeta ustavna ločitev države in verskih skupnosti in njihova ustavno zagotovljena enakopravnost. Direktorju A. Guliču je potrebno dati priznanje, da si je upal izreči tisto, kar misli marsikdo v državnih strukturah, pa si ne upa izreči. Na splošno pa je v delu omenjenega urada videti premike v smeri 7. in 41. člena slov. ustave, kar je vsekakor zelo pohvalno.

Ker gre pri omenjenem dejanju ministrstva za sum kršenja enakopravnosti, bi bilo potrebno, da policija oz. tožilstvo izvedeta predpisani postopek ugotavljanja ali je bilo mogoče storjeno kakšno kaznivo dejanje, npr. kršitev enakopravnosti iz 131. člena KZ. Na splošno pa je mogoče tudi reči, da je žalostno, kako malo v očeh države velja ustavno načelo enakopravnosti verskih skupnosti, ločitve države in verskih skupnosti ali svoboda vesti otrok in podobno.

Ob blagoslovu je vojaški duhovnik podal tudi molitev. Ker je šlo za katoliškega duhovnika, je jasno, da je šlo za katoliško, ki je mogoče imela, zaradi v vikariatu prisotnih evangeličanov, kakšen mali ekumenski pridih. V vsakem primeru je šlo za versko molitev. Ker je katoliški vikar državni uslužbenec, je molil v imenu države. Ali bi lahko rekli, da je molila Republika Slovenija? Da so molili vsi državljani Slovenije!? Da so tudi ateisti, budisti, prakristjani, ... v simbolnem smislu molili katoliško molitev! H katoliškemu bogu, ki jim, ker niso katoliki, sploh ne priznava pravice obstoja (»Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje Judov.« (Ambrozij »sveti«)! Ali ni država zelo ponižala teh ljudi? Versko nevtralna država je molila h katoliškemu oz. evangeličanskemu bogu!? Čeprav je Slovenija ločena od katoliške cerkve izvaja versko dejavnost točno določene verske skupnosti. Kaj ima to opraviti z ustavo in njenim 7. členom, ni jasno.

Katoliški vikar dr. Plut je javno povedal, da bo vojaška ladja služila samo dobrim stvarem. Ker je bistvo vojaške ladje ubijanje in uničevanje, je očitno za katoliško cerkev ubijanje in uničevanje nekaj dobrega, pa čeprav na ves glas govori: Ne ubijaj! Po dejanjih jih boste spoznali.
 

Cerkveni blagoslov državne vojaške ladje (26.7.2010)

V ruski ladjedelnici Almaz so 21.7.2010 splovili slovensko vojaško ladjo Triglav. Tradicionalni krst ladje je opravila dekanja Fakultete za pomorstvo in promet dr. Elen Twrdy, ladjo pa je blagoslovil katoliški vojaški vikar dr. Jože Plut, ki je sicer zaposlen na Ministrstvu za obrambo.

Kot že navedeno, je ladjo blagoslovil katoliški vojaški vikar. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je takšno dejanje v skladu z ustavo RS? Ustava v 7. členu govori o enakopravnosti verskih skupnosti. Ali so vojaško ladjo blagoslovili tudi predstavniki drugih verskih skupnosti? Kot izhaja iz medijev, temu ni bilo tako. Zakaj ne? Ali zato, ker niso hoteli ali zato, ker niso imeli možnosti? Skoraj gotovo je, to pa izhaja iz izkušenj ob podobnih dogodkih, da druge verske skupnosti, ali pa vsaj večina med njimi, te možnosti ni imela. In če je ni imela, potem so bile te verske skupnosti v neenakopravnem položaju s katoliško cerkev, ki je ta to možnost imela. Zato je bil kršen 7. člen ustave v delu, ki govori o enakopravnosti verskih skupnosti. Sedmi člen ustave pa določa tudi ločenost države in verskih skupnosti. To pomeni, da mora biti država nevtralna do teh skupnosti oz. njihovih ver. Nobene ne sme podpirati, nobene ovirati, z nobeno se ne sme identificirati in podobno. V konkretnem primeru temu ni bilo tako. Državni uslužbenec, kar vojaški vikar je, je izvedel katoliški verski obred blagoslavljanja. To pa pomeni, da je ta obred izvedla država. Država je torej izvedla točno določen verski obred točno določene verske skupnosti. S tem se je postavila na njeno stran, jo podprla in s tem izgubila svojo versko nevtralnost. Država se je torej postavila na stran katoliške cerkve. Ker so vsi verski obredi katoliške cerkve namenjeni obrambi in širjenju katoliške vere, je država s svojim verskim obredom  - blagoslovom svoje ladje, sodelovala pri obrambi in širjenju te vere. Država je tako izgubila svojo versko nevtralnost, kar pomeni kršitev ustavnega načela ločenosti države in katoliške cerkve. Država je tako pri blagoslovu vojaške ladje kršila kar dve ustavni načeli iz 7. člena: ločenost države in katoliške cerkve in enakopravnost vseh verskih skupnosti.

Katoliški blagoslov ladje je zanimiv še po eni strani. Cerkev uči Božjo zapoved Ne ubijaj. To pomeni, da ni dovoljeno ubijanje ljudi in drugih živih bitij. Iz zapovedi ne izhaja nobena izjema. Njena kršitev je po nauku cerkve smrtni greh.

Katoliški duhovnik je blagoslovil vojaško ladjo, torej ladjo, katere deli (orožje, npr. top, raketni sistemi, mitraljezi) so namenjeni za ubijanje ljudi in drugih živih bitij ter uničevanje materialnih dobrin. Ali ni s tem prekršil zapovedi Ne ubijaj? Kajti, če ni dovoljeno ubijanje, ali ni torej prepovedano tudi potrjevanje vsega tistega, kar pomaga in služi ubijanju, npr. ladje in orožja?

Vojaški vikar je duhovnik, ki po katoliškem nauku deluje kot nosilec Kristusove avtoritete, torej v imenu Jezusa Kristusa. To pomeni, da je duhovnik Plut blagoslovil vojaško ladjo v imenu Jezusa iz Nazareta. Ker pa je bil Jezus proti ubijanju in pacifist, rekel pa je tudi, da kdor prime za meč, bo z mečem pokončan, se postavi vprašanje, ali bi tudi Jezus blagoslovil slovensko vojaško ladjo, ki je namenjena za ubijanje in uničevanje živih bitij, bitij, ki jih je po cerkvenem nauku ustvaril Bog? Če Jezus tega ne bi storil, ali ni potem katoliški duhovnik deloval proti Jezusu iz Nazareta? Če je temu tako, ali ni potem Jezus žrtev katoliškega klerika Pluta?

Cerkev že dolgo blagoslavlja orožje. Uči eno, dela drugo. Uči Ne ubijaj, deluje pa proti tej zapovedi, kot je to storila tudi pri blagoslovu slovenske vojaške ladje. Ali je to moralno? Ali ni delovanje v skladu z moralnimi načeli del pravne države? V obligacijskem pravu je pogodba, ki je v nasprotju z moralnimi načeli, nična. Ali je tudi blagoslov ničen?
 

Opravičilo brez odškodnine (27.2.2010)

Tudi Nemčijo so začeli pretresati pedofilski škandali katoliške cerkve. V jezuitskih šolah in šolah nekaterih drugih katoliških redov so se vrstile spolne zlorabe otrok, ki so jih storili duhovniki katoliške cerkve. Po poročanju medijev gre za kazniva dejanja izpred 30 let, ki pa jih ni mogoče preganjati, saj so zastarala. Nemška škofovska konferenca se je pred kratkim opravičila več kot 120 žrtvam in jih prosila za odpuščanje.

Katoliška cerkev v Nemčiji je priznala krivdo za spolne zlorabe otrok, ki so jih storili njeni kleriki. Žrtvam se je opravičila in jih prosila za odpuščanje. Mnogi menijo, da je cerkev ubrala pravo pot, ko se je upravičila in prosila žrtve za odpuščanje. Začetek je sicer dober, vendar pa samo opravičilo in prošnja za odpuščanje ni dovolj. Potrebno je storiti še naslednji korak. Žrtvam je potrebno plačati tudi odškodnino za pretrpljeno škodo zaradi zlorab. O tem pa v sporočilu nemške škofovske konference ni bilo govora.

Odškodnina žrtvam pripada ne glede na čas, ko je bilo dejanje storjeno. Pripada jim tudi, če je kazenski pregon zastaran oz. je zastaran odškoninski zahtevek. Kajti z zastaranjem sama obveznost ne preneha, preneha samo možnost, da se ta iztoži.

Po nauku katoliške cerkve je potrebno popraviti krivico, ki je bila storjena bližnjemu in to tudi tako, da se da odškodnina za poškodbe, po Katekizmu katoliške cerkve to zahteva že preprosta pravičnost (št. 1459). Iz tega je jasno razvidno, da mora katoliška cerkev dati vsem žrtvam spolnih zlorab odškodnino za škodo, ki so jo povzročili njeni duhovniki. Jasno je, da se pri tem ne more sklicevati na časovno oddaljenost zlorab oz. na kakršnokoli zastaranje, saj bi bilo to v nasprotju z njenim naukom iz št. 1459. Seveda bi bilo to tudi v nasprotju s pravičnostjo, o kateri je govora v št. 1459, kajti v pravičnosti obveznost obstaja, dokler ni izpolnjena ne gleda na čas. Ugovor zastaranja bi tako bil skrajno nemoralen in zato v bistvu ničen.

V Sloveniji je nekaj pravnomočnih obsodb katoliških pedofilskih duhovnikov. Zakaj cerkev žrtvam teh zlorab ne ponudi odškodnine, saj so njeni duhovniki povzročili bližnjim hudo krivico in imajo zato ti po samem katoliškem nauku pravico do odškodnine  in to ne glede na časovno oddaljenost dogodka. Zastaranje tukaj sploh ni pomembno. Zakaj se cerkev pusti tožiti, namesto da bi dala žrtvam tisto, kar jim pripada in ki bi lahko vsaj malo odtehtalo krivico, ki so jim jih kot pripadniki cerkve storili katoliški duhovniki? Če nemška katoliška cerkev ne bo ponudila uvodoma navedenim žrtvam odškodnine za krivico, ki jim jo je storila, ali ne bo potem njeno opravičilo in prošnja za odpuščanje samo igrica in pesek v oči javnosti?

Ko je bil sedanji papež v letu 2008 na obisku v ZDA, je med drugim dejal, da v cerkvi ne more biti več prostora za pedofile in da bodo iz nje izključeni. Ker je po svetu in v Sloveniji že nekaj pravnomočno obsojenih duhovnikov, se postavi vprašanje, ali je katoliška cerkev te pedofile že izključila iz cerkve. Ali je cerkev v Sloveniji pravnomočno obsojena duhovnika Frantarja in Žnidariča že izključila iz cerkve, kar bi namreč moralo biti narejeno glede na papeževe besede o izključitvi pedofilov iz cerkve. Če da, zakaj o tem ni obvestila javnosti, saj je bila papeževa izjava o izključiti javno objavljena, če pa ne, ali ne deluje v nasprotju s papeževo voljo? Ali pa so bile mogoče papeževe besede o izključitvi pedofilov samo pesek v oči javnosti in duhovniki pedofili ne bodo izključeni iz cerkve?

Nadškof Stres in cerkvena zavajanja (10.2.2010)

V sobotni prilogi Dela (6.2.2010) je bil objavljen intervju z nadškofom Stresom.

V tem intervjuju je dr. Stres med drugim v zvezi s cerkveno pedofilijo dejal, da je ponavadi tako, da škof za spolne zlorabe izve šele, ko je škandal zunaj. Iz odgovora bi bilo mogoče sklepati, da škofje v Sloveniji ne vedo za pedofilijo svojih duhovnikov in zanje ponavadi izvedo šele, ko nastane škandal. Temu nasproti je potrebno postaviti izjavo dr. Sajeta, tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference, ki je v nekem intervjuju (Mag, 11.10.2006) izjavil, da ima cerkev (KC) učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov. Če ima KC učinkovit pregled in nadzor nad delom svojih duhovnikov, potem je iz tega mogoče sklepati, da dobro ve, kateri duhovnik spolno zlorablja otroke. Ker gre za dve različni izjavi o isti stvari, se postavi vprašanje, kdo ima prav: dr. Stres, ki pravi, da škof za cerkveno pedofilijo izve šele takrat, ko nastane škandal, ali dr. Saje, iz katerih besed jasno izhaja, da cerkev, torej tudi škof, dobro pozna svoje duhovnike, iz česar je mogoče sklepati, da ve za njihove spolne zlorabe otrok še pred nastankom škandala? Kdo ne govori resnice? Ker je cerkev pravi mojster v nadzoru nad ljudmi, se je mogoče bolj nagibati k besedam dr. Sajeta, še posebej zaradi tega, ker njegovo izjavo cerkev ni demantirala. Ali mogoče besede dr. Stresa služijo olepševanju podobe cerkve v javnosti in s tem zavajanju, v čemer je cerkev pravi mojster?

Ko je bil sedanji papež v letu 2008 na obisku v ZDA, je med drugim dejal, da v cerkvi ne more biti več prostora za pedofile in da bodo iz nje izključeni. Ker je v Sloveniji že nekaj pravnomočno obsojenih duhovnikov, npr. Frantar, Žnidarič, se postavi vprašanje, ali je KC v Sloveniji omenjena duhovnika že izključila iz cerkve? To bi namreč moralo biti narejeno glede na papeževe besede o izključitvi pedofilov iz cerkve. Če da, zakaj o tem ni obvestila javnosti, saj je bila papeževa izjava o izključiti javno objavljena, če pa ne, ali ne deluje v nasprotju s papeževo voljo. Ali pa so bile mogoče papeževe besede o izključitvi pedofilov samo pesek v oči javnosti in duhovniki pedofili ne bodo izključeni iz cerkve?

V omenjenem intervjuju v Delu je dr. Stres tudi dejal, da v Sloveniji predstavljajo darovi vernikov okrog 80% sredstev za delovanje cerkve, neko malenkost pa primakne še država. Kot je javno objavila KC, so bili npr. prihodki škofij v letu 2008 okoli 25 milijonov evrov, iz informacij javnega značaja pa je razvidno, da je država v letu 2008 transferirala cerkvi, na kakršni koli pravni podlagi, kakšnih 20 milijonov evrov, če ne še več. Ker je 20 milijonov bistveno več kot nekaj malega glede na 25 milijonov prihodkov slovenskih škofij, je jasno, da zadeve ne gredo skupaj. Ali ne drži izjava dr. Stresa, da država k zadovoljevanju cerkvenih potreb primakne samo nekaj malega, ali pa prihodki škofij niso vsi prihodki KC v Sloveniji, kot bi bilo to sklepati iz dejstva, da je npr. cerkev za leto 2008 objavila samo prihodke škofij. Mogoče pa prihodki škofij sploh ne zajemajo prihodkov župnij, ki so del škofij, ali redov,  karitasa, Opus Dei in drugih. Če je temu tako, ali niso bili potem prihodki cerkve v Sloveniji v letu 2008 bistveno večji kot 25 milijonov evrov, na kar namiguje cerkev z javno objavo samo prihodkov škofij. Če država primakne samo neko malenkost, kot to pravi dr. Stres, ali niso bili potem prihodki cerkve v letu 2008 kakšnih 100 milijonov evrov ali še več? Če je temu tako, ali katoliška cerkev, s tem, ko javno objavlja samo prihodke škofij, ostalih cerkvenih organizacij pa ne, namerno zavaja javnost?

Koliko časa bo cerkev še vlekla ljudi in državo za nos? Koliko časa bo še moralo revno ljudstvo financirati super bogato cerkev, cerkev, katere premoženje se po svetu ocenjuje na več 1000 milijard evrov, v Sloveniji pa na več milijard evrov?

Državni vrh se je priklonil katoliški cerkvi (31.1.2010)

V ljubljanski nadškofiji je bil umeščen nov nadškof . Maše oz. verskega obreda umestitve novega nadškofa se je udeležil tudi slovenski državni vrh. V cerkvi je bilo mogoče videti predsednika države, vlade in SAZU, predsednika vrhovnega sodišča, načelnika generalštaba Slovenske vojske in druge.

Katoliška cerkev je po ustavi ločena od države. To pomeni, da mora biti država do nje nevtralna. Med drugim to pomeni tudi, da se država oz. njeni predstavniki ne smejo udeleževati verskih obredov te cerkve. Zato je nerazumljivo, da so se umestitve novega nadškofa udeležili predstavniki slovenske države. Ali se niso s tem priklonili novemu nadškofu oz. cerkvi, torej zasebni organizaciji, ki niti ne priznava pravnega reda Slovenije, če je v nasprotju z njenimi evangeliji? Ali niso s svojo udeležbo priznali primat katoliške cerkve nad slovensko državo? Cerkve, katere nauk v mnogočem krši slovensko ustavo, saj npr. ne priznava pravice do življenja, poleg tega pa krsti otroke brez njihovega soglasja, kar je huda kršitev svobode vesti, ki je ena temeljnih pravic po ustavi. Namesto da bi predstavniki države v skladu s svojimi dolžnostmi cerkveni nauk in cerkvena dejanja spravili v ustavni okvir, hodijo na njene verske prireditve in se ji s tem klanjajo ter tako krepijo njeno pozicijo. Ali ni slovenski državni vrh cerkvi s svojo udeležbo na verskem obredu umestitve nadškofa in svojimi izjavami ob tem namignil, da ji bo še bolj popuščal, kot ji je sedaj in da bo dobila to, kar zahteva. Še več denarja, kmalu tudi državno financirano vojaško škofijo, nato verouk v javni šolski prostor, kasneje kaj drugega, na koncu pa oblast v Sloveniji. In vse to ob načelu ločitve države in cerkve.

Slovenski državni funkcionarji predstavljajo državljane Slovenije. Med njimi so tudi prakristjani, protestanti, judi in pripadniki mnogih drugih ver ter ateisti. Tudi vse te predstavlja državni vrh in mora zato delovati tudi v njihovem  imenu. Državni vrh se je s tem, ko se je udeležil spornega verskega obreda, le-tega udeležil tudi v imenu prej navedenih skupin državljanov. Ali je imel soglasje, da se lahko v njihovem imenu udeleži njim tujega verskega obreda? Katerega se mnogi sami sigurno ne bi udeležili! Če ga ni imel, ali ni kršil njihove svobode vesti? Ker je malo verjetno, da bi imel omenjeno soglasje, je jasno, da je državni vrh kršil ustavno določilo glede svobode vesti, vsaj na simbolni ravni. S tem je državni vrh pokazal, da mnogim državljanov ne priznava svobode vesti, s čimer se je izenačil s katoliško cerkvijo, ki tudi ne priznava  te svobode, kar je razvidno vsaj iz tega, da krsti dojenčke. Pa čeprav celo v svoji bibliji omenja Jezusove besede, ki je rekel, da se naj prvo uči in nato krsti. Vse to pa ni kršitev samo svobode vesti, temveč tudi poniževalno in diskriminatorsko do mnogih nekatolikov, saj so ti samo orodje političnih iger med državo in cerkvijo. Tako se je državni vrh vključil tudi v evangelizacijo Slovenije, ki jo vrši cerkev. In to na žalost tudi s pomočjo države, ki poleg tega, da se udeležuje verskih obredov, še sofinancira mnoge cerkvene dejavnosti s preko 10 milijonov evrov letno, v letu 2008 kar s okoli 20 milijoni, pa čeprav je premoženje katoliške cerkve v Sloveniji vredno več milijard evrov, na svetu pa več tisoč milijard.

Škoda, da državni vrh ni sledil zgledu direktorja urada za verske skupnosti, ki se, kar je v skladu z ustavo, ni udeležil verskega obreda umestitve novega nadškofa. Državni vrh je s tem pokazal svojo servilnost organizaciji, katere zgodovina je polna krvi in ki še do danes ni preklicala svojega nauka, ki je to povzročil.

Državni vrh je s svojo udeležbo pri maši mnoge ljudi prizadel. Ali se jim bo opravičil? Če ne, ali še bo imel njihovo zaupanje? Ali še bo veljal za verodostojnega?

Na vrh

© Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, vse pravice pridržane.

Kontakt