Tiskovna sporočila v letu 2011

PARADOKS, KI SE JE ZGODIL V SLOVENIJI  V TRETJEM TISOČLETJU -
PRAG TOLERANCE GLEDE SPOLNIH ZLORAB MLADOLETNIH OSEB
MLAJŠIH OD 15 LET SE JE ZNIŽAL NAMESTO, DA BI SE ZVIŠAL (18.11.2011)

Ali to pomeni, da lahko govorimo, da živimo v državi, ki daje prednost kriminalu ali pa je z našim pravnim sistemom nekaj hudo narobe?
Drugo vprašanje, ki se nam postavi je: "Ali je sedaj to postala splošna praksa pravnega sistema ali pa gre morda zopet za posamezne strukture, ki si v naši družbi lahko privoščijo tak absurd, kot recimo v tem primeru RKC"?
 
Gre za primer duhovnika Slavka Štefka iz Polenšaka. Najprej ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na pogojno  zaporno kazen 17 mesecev za dobo 5 let zaradi spolnega napada na mladoletno osebo mlajšo od 15 let.
Višje sodišče je potrdilo verodostojnost dokazov, torej fizične dotike po intimnih delih telesa, a ga je kljub temu oprostilo ob navedbi, da mu ni bilo mogoče očitati, da je z opisanimi dejanji do oškodovank zadovoljeval svoj spolni nagon. (vir tednik Mladina - srednji vek, št 07). Nadalje se navaja, da prijema za stegno med vožnjo v avtu ob prisotnosti še dveh deklet in dotika v območju nad prsmi oškodovanke ni mogoče opredeliti kot poseg v spolno sfero oškodovank. Pri tem je bilo bistvenega pomena to, kako se je počutil duhovnik in je bilo relevantno njegovo pričanje, da to ni počel zaradi spolne sle, ob tem pa višje sodnike ni zanimalo, kaj so ob tem čutile oškodovanke in kako so to dojemale.
 
Ob navedbi takšnih dejstev se torej lahko vprašamo,  ali  je sodstvo prižgalo zeleno luč za vse tiste,  ki so nagnjeni k takšnim kriminalnim dejanjem. Iz oprostilne sodbe je jasno razvidno, da je dovolj, da obdolženec to počne  ob prisotnosti najmanj še dveh oseb, oz. da pove, da tega ni storil iz spolnih vzgibov. Pa je to res zadosten razlog za oprostilno sodbo? Ni nikakršnih pomislekov, da tega ne počnemo iz drugačnih motivov? Je to sedaj postala vljudnostna gesta?
 
Po našem prepričanju ni potrebno posebej poudarjati, da v tem primeru gre za spolno zlorabo mladoletnih oseb mlajših od 15 let. Zaskrbljujoče postaja dejstvo, na koga naj se v bodoče takšne osebe še zanesejo, komu (če sploh) lahko še zaupajo, saj jih je v tem primeru v najtežjih trenutkih pustilo na cedilu tudi sodstvo.
 
Za osebo, ki je doživela spolni napad v najobčutljivejšem obdobju svojega življenja v kakršnikoli obliki, je za njo lahko to usodno do konca  življenja. Statistike kažejo, da takšne travme lahko pripeljejo osebo, ki je to doživela, tudi do samomora.
V tem primeru pa poleg travm, ki so jih doživele ob spolni zlorabi, gre še za dodatne travme  ob dokazovanju, da se jim je to resnično zgodilo in nato še oprostilni izid  za povzročitelja, ki ga je sodstvo spoznalo za nedolžnega. Vse to je lahko naredilo nepopravljivo škodo pri oškodovankah.
 
Vse to opravičuje vprašanje, ali  je z našim pravnim sistemom resnično nekaj hudo narobe. Če si bo tudi javnost pred tem zatiskala oči, je možno, da bomo nekega dne nemočno opazovali, kako se zlorablja naše otroke, pri tem pa ne bomo mogli nič storiti.
Danes je čas, da se javnost jasno opredeli, da je otipavanje po intimnih delih telesa hudo kaznivo dejanje in da to je spolna zloraba mladoletnih oseb mlajših od 15 let.
Pred nami je vprašanje: Kaj lahko kot posamezniki naredimo, da se to ne bo dogajalo?. Pred nami so volitve, zato tudi javno vprašanje vsem strankam, kaj bodo v tem primeru naredile .
 

Stolnica kot kraj protestov? (11.11.2011)

V mnogih državah so potekali protesti proti nasilju finančnega kapitalizma. V New Yorku, Rimu, Torontu, Londonu, Berlinu, Frankfurtu, Madridu in še v več kot 1000 mestih se je zbralo na tisoče ljudi, ki je protestiralo proti finančnemu kapitalizmu. Ta je namreč povzročil hudo gospodarsko krizo, ki je prizadela desetine milijonov ljudi po vsem svetu. Protesti so bili tudi v Sloveniji. V Ljubljani so protestniki preživeli več dni pred borzo. Ob tem se postavi vprašanje, ali je borza res pravi kraj za proteste. Ali je finančni kapitalizem kot takšen glavni krivec krize, oz. ali je osnovni vzrok krize kaj drugega.

Nedaleč proč od borze je ljubljanska stolnica. Cerkev že od vsega začetka podpira delitev ljudi na revne in bogate, delitev na vladajoče in podrejene. To je zanjo neizogibna delitev. Čim več naj bo revnih, čim manj bogatih, je moto katoliške cerkve. Neposlušne podrejene in revne je potrebno kaznovati, če bi zahtevali več, kot jim je določila cerkev. Kaznovanje izvede pravna država kot cerkveni hlapec. Papeška okrožnica Rerum novarum poziva h kaznovanju prevratnikov in k varovanju temeljne družbene ureditve: to je na delitev na revne in bogate, vladajoče in podrejene, moderne sužnje in moderne sužnjelastnike. Kam spada Vatikan?

Vatikan seveda spada med bogate, v samo špico bogatašev, saj je vrednost celotnega cerkvenega premoženja po svetu več 1000 milijard evrov, v Sloveniji pa stotine milijonov, če ne že več kot milijardo evrov. Cerkev je največji zemljiški posestnik zahodnega sveta, v Rimu je skoraj tretjina stavb v njeni lasti, podobno je tudi v mnogih drugih mestih. Katoliška cerkev je tudi največji verski gospodarski koncern na svetu in angažiran na področju nepremičnin, kemije, elektronike, vrednostnih papirjev ..., poseduje pa tudi mnoge banke. Cerkev ima v lasti tudi večje število raznih medijev, preko katerih vpliva na javnost.

Kot že navedeno, cerkev od svojega nastanka podpira delitev na revne in bogate, podpira izkoriščanje revnih in prelivanje kapitala od revnih k bogatim. Ta ideologija je skozi stoletja in tisočletja postala del družbene zavesti in tako prežema vse pore družbe. Tudi gospodarsko-finančni sistem. Institucije pravne države temeljijo na izkoriščanju ljudi, živali in narave. Zato ni čudno, da obstaja prepad med revnimi in bogatimi, da se ta celo veča, da število revnih narašča in da prihaja do vedno novih kriz, ki imajo za posledico vedno večjo siromašenje ljudstva. Ali kot pravijo protestniki: 99% je prizadetih. Tako ima tudi sedanja gospodarsko-finančna kriza svoje temelje v cerkveni ideologiji izkoriščanja. Banke, borze ... so samo izrastek na cerkveni ideologiji izkoriščanja, ki si izmišljuje vedno nove načine za podjarmljanje ljudi in uničevanje narave.

Zato bi morali protestniki iti pred stolnico in tam protestirati. Še prej pa bi bilo dobro, da bi iz izkoriščevalske cerkve izstopili. Kajti biti v takšni organizaciji pomeni nositi soodgovornost za vse, kar ta stori: torej tudi za njen izkoriščevalski nauk in dejanja v tej smeri, ki vodijo do velikega števila revnih in lačnih ljudi na eni strani in peščice izjemno bogatih oseb s cerkvijo na čelu. Absurdno je protestirati proti izkoriščanju, pa biti član organizacije, ki v samem temelju podpira izkoriščanje.

Čeprav se cerkev v besedah zoperstavlja revščini, pa praktično ne stori ničesar, da bi se ta odpravila. Zakaj? Samo mali delček njenega bogastva bi zadostoval, da bi odpravili lakoto na tem svetu. Pa je vedno več lačnih in revnih, cerkev pa poziva druge, naj pomagajo tem. Če bi se odpravila revščina, bi se odpravila delitev na revne in bogate, kar je za cerkev zelo nevarno, saj ona živi ravno iz teh razlik. Če jih ni, cerkev propade. Zato v ozadju dela vse, da se razlike obdržijo oz. celo povečajo.

Cerkveno prikrivanje pedofilije se nadaljuje (1.8.2011)

Pred kratkim je bilo razkrito, da v ljubljanski nadškofiji delujeta dva duhovnika, ki ju sama cerkev sumi pedofilije. Čeprav sta osumljena pedofilije in cerkev zoper njiju vodi postopek, sta oba klerika v času postopka še vedno imela možnost stikov z mladoletnimi osebami. Ljubljanska nadškofija ni poskrbela, da bi bil preprečen stik med osumljencema in otroci. Eden izmed duhovnikov celo vodi oz. je vodil počitniški dom, v katerega prihajajo mladi, tudi brez staršev, in v njem maševal. V nadškofiji so bili že več let seznanjeni s sumi pedofilije za oba klerika, s cerkveno preiskavo so bili celo potrjeni, oba pa še vedno delujeta naprej kot duhovnika in mogoče lahko še vedno prihajata v stik z mladimi.

Zopet smo priča cerkvenim igricam za javnost. Čeprav ima cerkev učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov, kot je to javno izjavil visok predstavnik cerkve dr. Andrej Saje in dobro pozna stanje med duhovščino, zaradi česar lahko zelo hitro ugotovi dejansko stanje, torej ali je nekdo spolno zlorabljal otroke ali ne, pa je cerkev leta in leta preiskovala ta primera pedofilije (o pedofiliji je bila obveščena že za časa nadškofa Urana, torej pred nekaj leti). Namesto, da bi hitro ugotovila dejansko stanje in razkrila resnico, kaznovala storilca, če sta odgovorna, žrtvam pa dala ustrezno zadoščenje, zadeve vleče leta in leta. Mogoče celo obstajajo tajni uradni cerkveni listi, ki določajo, da se morajo takšni postopki čimbolj zavlačevati in biti čimbolj skriti, da ja ne pride resnica v javnost in pred civilne oblasti. Vse to je že znana zgodba. Policija je po razkritju afere začela z aktivnostmi glede tega primera, pri tem pa se je mogoče vprašati, zakaj tega ni začela že prej? Ali tako slabo pozna stanje na terenu ali pa je v ozadju kaj drugega? Mogoče jo je strah cerkve? Ali ni ljubljanska nadškofija „rizična“ ustanova, saj so v njej pred leti celo skrivali nekega pedofilskega duhovnika. Na takšno organizacijo bi morala biti policija posebej pozorna! Pravzaprav na vse cerkvene organizacije.

Cerkvene igrice pa se ne dogajajo samo v Sloveniji, temveč tudi drugje. Na Irskem se je odkrilo, da je cerkev še dolgo po tistem, ko je leta 1996 izdala navodila, s katerimi naj bi zaščitili otroke, skrivala cerkveno pedofilijo. Sveti sedež ni nudil nobene pomoči pri obravnavanju obtožb o spolnih zlorabah klerikov in jih je na skrivaj celo spodbujal, je bilo ugotovljeno v pravkar objavljenem poročilu irske vlade o spolnih zlorabah v škofiji Cloyne, kjer je po letu 1996 19 duhovnikov spolno zlorabljalo otroke, cerkev pa tega ni prijavila civilni oblasti, kot je obljubila. Irska vlada zelo obtožuje škofa te škofije Maggeja, zasebnega tajnika treh papežev, da je irske civilne oblasti namerno zavajal glede poteka notranjih cerkvenih preiskav do leta 2008, ko je novica o cerkveni pedofiliji na Irskem obšla svet. Na obtožbe irske države, da je Sveti sedež poskušal onemogočiti preiskavo suverene države in da je njegovo posredovanje prispevalo k izpodkopavanju sistema zaščite otrok, je le-ta reagiral z oceno, da gre za oster in žaljiv napad na cerkev. Irska je tipičen primer ravnanja katoliške cerkve. Ne zanima je resnica, odklanja odgovornost in v lastni obrambi napada tiste, ki razkrijejo njene zločine. Kako dolgo se bo še vse to dogajalo? Dokler bo obstajala cerkev, bo očitno obstajala tudi cerkvena pedofilija in cerkvene igrice za naivne.

Katoliška cerkev se vedno bolj razkriva. Ta primer je še en dokaz, ki potrjuje ugotovitev znanega nemškega zgodovinarja Karlheinza Deschnerja, da na svetu ni organizacije, ki bi bila od antike do danes bolj obremenjena z zločini kot katoliška cerkev.

Katoliška cerkev in verska svoboda (29.6.2011)

V prostorih katoliške cerkve so predstavniki katoliške, evangeličanske in srbske pravoslavne cerkve ter islamske skupnosti v RS podpisali skupno izjavo ob 20-letnici samostojnosti slovenske države. V izjavi so navedli, da je naša domovina utemeljena na treh skupnih vrednotah, ki povezujejo slovensko družbo, in sicer na dostojanstvu vsake človekove osebe, družinskem življenju in verski svobodi.

Nesporno je, da so dostojanstvo osebe, družinsko življenje in verska svoboda temelji Republike Slovenije. Vendar pa to niso tudi temelji katoliške cerkve (KC). Njen temelj niso človekove pravice, temveč krvava biblija in kršitve človekovih pravic.

Kje je verska svoboda, če cerkev krsti dojenčke, ki tako brez svojega soglasja postanejo verniki organizacije, za katero zgodovinar Deschner pravi, da na svetu ni organizacije, ki bi bila od antike do sedaj tako obremenjena z zločini, kot rimsko-katoliška cerkev. Prisilno postanejo „last“ cerkve, saj ta trdi, da krščenec ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl za ljudi. Kje je verska svoboda, če prisilno včlanjena oseba sploh ne more v celoti izstopiti, saj cerkev teh izstopov ne pozna.

Kje je dostojanstvo človeka, če po cerkvenem nauku postane krščenec nova stvar? Otrok ne pripada več samemu sebi, temveč cerkvi, pa še stvar je. Kaj ima takšen katoliški nauk skupnega z dostojanstvom človeka? Kakšno dostojanstvo priznava katoliška cerkev npr. homoseksualcem, če uči: „Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.“ (3 Mz 20,13) To ne samo da nima nič skupnega z dostojanstvom človeka, to pomeni celo poziv k nasilju, mogoče celo poziv k ubijanju, saj je po katoliškem nauku stara zaveza božja beseda in to je potrebno, kot to izhaja iz biblije, vedno in povsod uresničevati. Dostojanstvo človeka ali cerkveni sovražni govor in poziv k nasilju? Kje je tu dostojanstvo judov, če cerkev preko svojega učitelja Ephraima pravi, da so judi suženjske narave, blazneži, hudičevi služabniki, morilci, njihovi voditelji so zločinci, njihovi sodniki podleži … Kje je tu dostojanstvo žensk, če cerkev po svojem učitelju Tomažu Akvinskemu uči, da je bistvena vrednota ženske v njeni sposobnosti rojevanja in gospodinjski koristi. Papež Pij II. je govoril o tem, da je ženska hudič oz. neke vrste pekel. Takšnih in podobnih cerkvenih smernic je v bibliji in drugih spisih ogromno.

Družinsko življenje je temelj vsake družbe in države, izjavlja KC. Kakšna je družina po meri cerkve: otrok nova stvar, mati stroj za rojevanje in gospodinjenje ter oče „bog i batina“, vsi trije pa morajo ubogati cerkev, jo financirati in širiti vero; v primeru nepokorščine pa jim sledijo grožnje in celo večni pekel. To je temelj cerkve. Seveda pa to z demokratično in na pravicah temelječo družbo in državo nima nobene zveze.

Dejstvo je, da katoliške vrednote niso verska svoboda, dostojanstvo osebe in družinsko življenje. Njene vrednote so ravno nasprotno: duhovno suženjstvo, preganjanje in ubijanje drugače mislečih in verujočih ter izkoriščanje družine. Zato je podpis katoliške cerkve pod uvodoma omenjeno izjavo varanje javnosti. Gre samo za lepšanje cerkvene podobe v javnosti in prikrivanje bistva cerkve, to pa je nasilje ter težnja po bogastvu in oblasti. Gre za nemoralno dejanje cerkve, ki se v javnosti prikazuje kot nekaj pozitivnega, v resnici pa je med vsemi organizacijami najbolj obremenjena z zločini in ima najbolj peklenski nauk. Seveda pa vse to ni samo nemoralno, temveč tudi protiustavno, saj katoliški nauk v mnogih pogledih nasprotuje slovenski ustavi: poziva k pobojem ljudi, kar nasprotuje ustavni določbi o nedotakljivosti človekovega življenja, ne priznava svobode vesti (krst dojenčkov in nemožnost izstopa) in dostojanstva oseb (ženske, judi ...), vključno z vlogo družine, kot dveh najpomembnejših ustavnih načel.

ŽUPNIKOVO OTIPAVANJE DEKLIC IN DEČKOV –
NOVODOBNA MORALA RKC? (21.2.2011)

Kaj je narobe z našim pravnim sistemom? Ali smo zopet priča novemu škandalu, ko lahko vsak laik ugotovi, kako prepletena je cerkev z državo, pravnim sistemom in ostalimi institucijami?

Župnikovo otipavanje ni spolni delikt, to smo lahko prebrali 15.2.11. v dnevnem časopisu Dnevnik.

Duhovnika Slavka Štefka je višje sodišče v Mariboru oprostilo vseh obtožb spolnega napada na mladoletne osebe. Višje sodišče je ocenilo, da v tem primeru ni šlo za zadovoljevanje spolnega nagona, ter pa to, da se je v enem primeru to zgodilo v prisotnosti drugih otrok. S takšno razsodbo so zadovoljni na mariborski nadškofiji.

Če temu dodamo samo to, da se je v javnosti izoblikovalo mnenje, da so državljani in državljanke izgubile zaupanje v državo in pravni sistem, je to samo še bolj poglobilo takšno mnenje državljanov RS.

Stroka ima o tem, kaj je spolni napad na mladoletno osebo, jasna stališča, takšna bi moral zastopati tudi pravni sistem. Naše vprašanje je: Kdo je v tem primeru zatajil, stroka , pravni sistem, ali oba? Ali je RKC res nad zakoni RS? Ali bo ta primer opozorilo vsem, ki so spolno zlorabljeni in še razmišljajo o tem, komu bi zaupali svojo strahoto, samo še ena zaušnica več, da tega ne smejo storiti? Ali pa želi cerkev doseči to, da bo otipavanje deklic in dečkov novodobna morala RKC?

Zelo resno se lahko vprašamo, v kakšni državi živimo, da ne moremo zaščititi niti nedolžnih otrok. Ali bodo ti zlorabljeni otroci kaznovani zato, ker so povedali, kaj se jim je zgodilo? Cerkev se na ves glas širokousti, kaj je moralno in kaj ne, sama pa živi in podpira nemoralo.

Verjamemo, da bo ta primer in primer bankrota nadškofije Maribor odprl oči vernikom, da bodo spoznali, da podpirajo največjo kriminalno združbo na svetu. Zgodovina cerkve se skozi tisočletja ni spremenila, se samo nadaljuje. Koliko časa bo še potrebno, da ljudje ne bodo več podpirali takšne kriminalne združbe?

Deklice, ki jih je otipaval duhovnik, so doživele hude travme, ki jih bodo morale nositi mogoče celo življenje, takšno je tudi mnenje stroke, lahko se zgodi, da nikoli v življenju ne bodo mogle nadomestiti tega dela otroštva, ki jim je bilo odvzeto v tistem trenutku, ko so doživele zlorabo. Odvzeto jim je bilo dostojanstvo, njihova samopodoba pa je lahko nična. Za to, kakšna bo njihova usoda, ni prevzel nihče odgovornosti, ne cerkev ne stroka niti pravni sistem.

Naše vprašanje vsem, ki to berete, je: Kaj lahko storimo mi vsi, ki nam ni vseeno, kaj se je zgodilo tem štirim deklicam, niti kakšna bo njihova usoda? Vsak od nas, ki se ne strinja s takšno razsodbo višjega sodišča, lahko pripomore k temu, da se kaj takšnega ne bo nikoli več zgodilo.

Tiskovno sporočilo je bilo objavljeno v Dnevniku. Preberete si ga lahko na
http://www.dnevnik.si/debate/pisma_bralcev/1042427358

 

Poziv žrtvam spolnih zlorab
Žrtve cerkvenih spolnih in drugih zlorab oz. njihove starše pozivamo, da kazniva dejanja čimprej  prijavijo policiji ali tožilstvu. Po pomoč se lahko obrnete tudi na naše društvo. Anonimnost zagotovljena.

Ali še vedno želite biti član organizacije, ki že dolgo sistematično spolno in drugače zlorablja otroke?

Ministranti naj bodo stari najmanj
18 let - zaradi zaščite pred pedofilijo.

Zločini cerkve
Cerkev ima na vesti desetine milijonov ljudi in milijarde živali. Zato je potrebno postaviti spominsko obeležje tem žrtvam.

Župnik Jože Pacek:
Ženska je ustvarjena kot pomočnica človeku. (Družina, 15.7.2001)

Cerkveno bogastvo
Katoliška cerkev v Sloveniji in po svetu je izjemno bogata, saj se njeno premoženje ceni na več 1.000 milijard po vsem svetu in v Sloveniji na več milijard evrov. S tem premoženjem upravlja samo en človek, to je rimski papež. Kaj imajo od tega revni?

Peticija za odpravo državnega financiranja katoliške cerkve v Sloveniji