|
Na podlagi 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06, 58/09) je občni zbor Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve, Zabočevo 26, 1353 Borovnica dne 25.5.2011 sprejel naslednji
S t a t u t
I. Splošne določbe
1. člen
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno združenje fizičnih oseb, ki delujejo v njem na raznih področjih.
2. člen
Društvo se imenuje: Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve.
Društvo ima sedež v Zalošah. O naslovu sedeža in njegovi spremembi odloča upravni odbor.
Društvo deluje na celotnem območju Republike Slovenije, lahko pa tudi v drugih državah.
Društvo ima lahko podružnice. Podružnice ustanavlja in o njih odloča upravni odbor. Podružnica ni pravna oseba, temveč deluje v okviru društva in za račun društva.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
Društvo ima svoj transakcijski račun.
3. člen
Namen društva je aktivno prispevati k uresničevanju ustave na vseh področjih življenja in uveljavljanje s tem povezanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter obveznosti.
Cilji društva so, da se preprečijo kršitve ali zlorabe ustave in se zaščitijo, tudi pravno, žrtve teh kršitev oz. zlorab, predvsem kršitev oz. zlorab tistih ustavnih določb, ki se tičejo šibkih in brezpravnih živih bitij, predvsem otrok in živali. Posebno pozornost društvo namenja žrtvam cerkve.
4. člen
Namen in cilje društvo uresničuje z izvajanjem zlasti naslednjih nalog:
- vlaganje pravnih sredstev, pobud oz. predlogov pred državnimi organi in drugimi organizacijami za spremembo aktov ali dejanj, ki so v nasprotju z ustavo, mednarodnimi pogodbami, zakoni oz. podzakonskimi predpisi
- vlaganje pobud, predlogov ali pravnih sredstev za začasno ali trajno prepoved uporabe ideologije, ki je v nasprotju z ustavo ali drugimi državnimi ali mednarodnimi pravnimi akti
- sodelovanje s podobnimi organizacijami in na prireditvah, ki so povezane s namenom in cilji društva
- informiranje javnosti preko medijev ali drugače o protiustavnih aktih in dejanjih države oz. njenih organov, drugih organizacij ali oseb
- informiranje javnosti preko medijev ali drugače o žrtvah cerkev ali protiustavnih dejanj ali aktov
- prizadevanje za odpravo privilegijev, ki nasprotujejo ustavi
- izobraževanje o človekovih pravicah
- organiziranje seminarjev, predavanj in drugih prireditev, ki so povezani z namenom in cilji društva.
Društvo svoje naloge izvaja tudi z izdajanjem tiskanih stvari (knjige, brošure, letaki, plakati, časopis, revija, kasete …), kar mora biti povezano z nameni in nalogami društva.
Društvo lahko za opravljanje različnih nalog zaposli potrebno število delavcev ali pa z njimi sklene druge oblike plačanega ali neplačanega dela oz. sodelovanja. O tem odloča upravni odbor društva.
Za lažje doseganje namena in ciljev društva ter izvrševanja nalog oz. projektov se lahko najamejo poslovni prostori izven naslova sedeža društva. O tem odloča upravni odbor društva.
5. člen
Društvo opravlja poleg nepridobitnih dejavnosti, opredeljenih v 4. členu, tudi naslednje pridobitne dejavnosti:
- prodaja rabljenih predmetov
- dejavnost tržnega komuniciranja, sponzoriranja in oglaševanja
- izobraževanja in predavanja
- filmska in video dejavnost
- založništvo
- prirejanje klasičnih iger na srečo
- organiziranje prireditev
- posredništvo
- trgovinska dejavnost.
Opravljanje zgoraj navedenih pridobitnih dejavnosti mora biti povezano z namenom, cilji in nalogami društva. Pridobitna dejavnost se opravlja pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.
Trgovinska dejavnost obsega nakup in prodajo razne literature ali drugih predmetov oz. stvari, ki lahko kakorkoli služijo namenu in ciljem društva.
Za doseganje namena in ciljev društva lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo, o čemer odloča občni zbor. Društvo lahko poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe. O tem odloča upravni odbor društva.
6. člen
Delovanje društva je javno.
Javnost delovanja se zagotavlja s posredovanjem informacij o delu društva javnosti in članom društva.
Za zagotovitev javnosti delovanja društva je odgovoren upravni odbor društva.
Javnost se lahko obvešča preko tiskovnih konferenc, tiskovnih sporočil ali drugih oblik komuniciranja z javnostjo.
II. Člani in simpatizerji
7. člen
Član lahko postane vsaka oseba, tudi tujec, ki se s pristopno izjavo zaveže, da bo spoštoval pravila društva, plača članarino in da je izstopil iz cerkve kot njena žrtev, v kolikor pa ni bil pripadnik nobene cerkve, pa da je ali se počuti kot žrtev cerkve.
Oseba, ki ji je bila včlanitev zavrnjena, ima pravico pritožbe v roku 15 dni od sprejema odločitve na občni zbor društva, ki mora v roku 45 dni odločiti o pritožbi.
Oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo dokončno zavrnjena, ima pravico, da v roku enega leta od sprejetja odločitve občnega zbora o zavrnitvi oz. zakonskem roku, pred sodiščem izpodbija odločitev društva o zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo društva.
8. člen
Članstvo v društvu preneha:
- s smrtjo člana
- z izstopom na podlagi pismene izjave o izstopu
- z izključitvijo na podlagi sklepa upravnega odbora
- s črtanjem iz članstva, če član ne plača članarine kljub pisnemu opominu.
Član društva je lahko izključen, če:
- krši pravila društva
- s svojim ravnanjem škoduje ugledu društva
- če kako drugače ravna zoper interese društva.
Zoper sklep o izključitvi je mogoče v roku 15 dni od prejema sklepa vložiti pritožbo. O njej odloča občni zbor društva in to najkasneje v roku 45 dni od prejema pritožbe.
9. člen
Pravice članov so, da:
- sodelujejo pri izvajanju namena, ciljev oz. nalog društva in pri delu organov društva
- so seznanjeni z delom društva
- so seznanjeni z njegovim finančno-materialnim poslovanjem
- na lastno željo izstopijo iz društva
- volijo in so voljeni v organe društva.
Dolžnosti članov so, da:
- spoštujejo statut in sklepe organov društva
- plačujejo članarino.
Član, ki želi izstopiti iz društva, mora o tem s pisno izjavo seznaniti upravni odbor društva.
Posebna pravica članov, ki so mlajši od 15 let ali so poslovno nesposobni je, da so oproščeni plačila članarine ali pa imajo najnižjo članarino, o čemer odloča upravni odbor, dolžnosti članov pa jih vežejo samo v primeru, če so jih sposobni razumeti. Posebnih dolžnosti ti člani nimajo.
Člane društva, ki so mlajši od 15 let ali so poslovno nesposobni, v organih društva zastopajo starši ali drugi zakoniti zastopniki oz. skrbniki, ki lahko enakopravno z drugimi člani obravnavajo in odločajo o društvenih zadevah.
Vsak član društva lahko vloži pritožbo zoper odločitve organov društva, če meni, da so bile te sprejete v nasprotju z zakonom, statutom ali drugim splošnim aktom društva. O pritožbi, ki mora biti vložena v roku 15 dni od sprejetja odločitve, odloča občni zbor društva in to najkasneje v roku 45 od vložene pritožbe. Vsak član društva ima v skladu z zakonom pravico, da v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbija odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva.
10. člen
Simpatizerji so osebe, ki so naklonjene dejavnosti društva, niso pa njegovi člani.
Simpatizerji nimajo obveznosti, društvo pa podpirajo na različne način, npr. z moralno podporo, s finančnimi ali drugimi prispevki ali kako drugače.
Simpatizerji imajo lahko ugodnosti, ki jih določi upravni odbor.
Simpatizerji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.
III. Organi in način upravljanja društva
11. člen
Organi društva so:
- občni zbor društva
- upravni odbor društva
- predsednik društva
- podpredsednik društva
- blagajnik društva.
12. člen
Občni zbor društva je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani.
Občni zbor se sestane vsaj enkrat letno, praviloma do konca meseca marca, in ima naslednje naloge:
- sprejema statut društva in njegove spremembe ter dopolnitve, razen v primeru iz 8. alineje 15. člena statuta in spremembe sedeža društva
- odloča o prenehanju društva
- voli in razrešuje upravni odbor ali posamezne člane tega odbora, predsednika, podpredsednika in blagajnika društva
- obravnava in sprejema letno poročilo o delu društva
- po potrebi med letom nadzoruje delo organov društva, tudi finančno-materialno poslovanje
- sprejema plan društva
- dokončno odloča o pritožbi zoper sklep o izključitvi člana in o zavrnitvi včlanitve
- dokončno odloča o pritožbah zoper odločitve organov društva
- rešuje druge zadeve, ki jih ne morejo rešiti drugi organi društva ali je tako določeno v predpisih ali aktih društva.
Občni zbor skliče upravni odbor, ki vsem članom v ta namen pošlje vabila.
Upravni odbor lahko skliče tudi izredni občni zbor, če je potrebno razrešiti zadevo iz pristojnosti občnega zbora, pa je potrebno hitro odločanje ali pa bi čakanje na redni občni zbor škodovalo društvu ali če to zahteva najmanj ena tretjina članov.
Upravni odbor mora sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku 30 dni po prejemu pismene zahteve. V nasprotnem primeru lahko skliče občni zbor predlagatelj sam.
13. člen
Občni zbor odpre predsednik društva ali drug član upravnega odbora in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva, zapisnikarja in overovitelja zapisnika.
O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo zapisnikar, delovni predsednik in overovitelj zapisnika.
Občni zbor je sklepčen, če je na začetku navzočih več kot polovica članov. Če občni zbor na začetku ni sklepčen, se začetek odloži za 15 minut, nakar lahko občni zbor veljavno odloča, če je navzočih vsaj 5 % članov, vendar ne manj kot 3 člani.
Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov, z dvotretjinsko večino navzočih članov pa takrat, kadar sprejema statut ali njegove spremembe oz. dopolnitve in v primeru prenehanja društva.
Glasovanje je javno, kar velja tudi za volitve, razen če občni zbor odloči drugače.
Občni zbor odgovarja za svoje delo vsem članom društva.
14. člen
Upravni odbor društva sestavljajo predsednik društva, ki je tudi predsednik upravnega odbora, podpredsednik društva in 3 člani, ki jih za dobo 2 let voli občni zbor. Če je član upravnega odbora predčasno razrešen, velja mandat novega člana do poteka mandata upravnega odbora.
Upravni odbor odloča z večino vseh glasov in sprejema svoje sklepe na sejah.
Seje upravnega odbora sklicuje predsednik društva na lastno pobudo ali na pobudo kateregakoli člana. Če predsednik ne skliče seje upravnega odbora, ga lahko skliče pobudnik sam.
Pri delu upravnega odbora lahko sodelujejo tudi člani, vendar pa nimajo pravice glasovanja.
Seja se lahko izvede tudi telefonsko, po internetu ali drugače.
O poteku seje se piše zapisnik.
Člani upravnega odbora osebno odgovarjajo za svoje delu občnemu zboru.
15. člen
Upravni odbor ima naslednje naloge:
- vodi društvo in skrbi za izvajanje nalog društva
- sprejema splošne akte, ki so potrebni za delovanje društva ali jih določajo predpisi
- odloča o porabi sredstev
- odloča o sprejemu novih članov, njihovi izključitvi in zavrnitvi včlanitve
- določa višino članarine
- poroča o delu društva
- pripravi predlog sprememb ali dopolnitev statuta društva
- sprejema spremembe in dopolnitve statuta, ki se nanašajo na izdajateljstvo revije
- skrbi za javnost delovanja društva
- opravlja druge naloge, ki so določene v statutu ali drugih aktih društva
- opravlja druge zadeve v zvezi z izvajanjem nalog društva.
16. člen
Društvo ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli občni zbor društva za dobo 2 let.
Predsednik predstavlja in zastopa društvo. Predsednik je tudi zastopnik društva. V primeru odsotnosti ga nadomešča podpredsednik, če pa ta tega ne more, pa član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor. Društvo lahko predstavlja tudi druga oseba, ki jo določi upravni odbor.
Predsednik podpisuje finančne in materialne listine. Za podpisovanje teh listin lahko pooblasti člana upravnega odbora.
Predsednik in podpredsednik sta za svoje delo osebno odgovorna občnemu zboru.
17. člen
Društvo ima blagajnika, ki ga določi upravni odbor. Blagajnik izvaja finančno poslovanje društva in ima druge naloge, ki jih določi upravni odbor.
Blagajnik je lahko v celoti ali delno tudi zunanja oseba oz. oseba, ki se s to dejavnostjo ukvarja profesionalno.
18. člen
Za izvajanje posameznih nalog ima lahko društvo občasne ali stalne delovne skupine. Te skupine ustanovi upravni odbor na lastno pobudo ali na pobudo člana društva.
Vsaka skupina ima svojega vodjo, ki lahko sodeluje pri delu upravnega odbora, vendar nima pravice odločanja.
IV. Finančno materialno poslovanje društva
19. člen
Društvo za financiranje svoje dejavnosti pridobiva sredstva s članarino, darili in volili, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, s prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, od prirejanja klasičnih iger na srečo in iz drugih virov.
Društvo lahko pridobiva sredstva za izvajanje svojih nalog tudi s pridobitno dejavnostjo.
Sredstva se lahko porabijo samo za izvajanje dejavnosti, ki so povezane z namenom in cilji društva oz. njegovimi nalogami. Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Presežek prihodkov nad odhodki mora društvo uporabiti za uresničevanje svojega namena in ciljev oz. svoje nepridobitne dejavnosti.
Društvo ima lahko v lasti premično in nepremično premoženje. Premičnine morajo biti vpisane v ustrezni evidenci, nepremičnine pa vknjižene v zemljiški knjigi.
S premoženjem društva upravlja upravni odbor. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji samo na podlagi sklepa upravnega odbora, nepremično premoženje pa na podlagi sklepa občnega zbora.
Društvo lahko financira projekte, ki jih izvajajo domače ali tuje organizacije in so povezani s cilji, nameni oz. nalogami društva.
Poslovno leto društva je enako koledarskemu letu. Društvo lahko poveri vodenje poslovnih knjig zunanji osebi, o čemer odloča upravni odbor.
Društvo vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, lahko pa vodi le knjigo prejemkov in izdatkov, če so za to izpolnjeni zakonski ali drugi pogoji. Če niso več izpolnjeni zakonski pogoji za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva, društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva oz. na drug način, ki ga določajo predpisi. O načinu vodenja poslovnih knjig odloči upravni odbor.
Društvo zagotavlja podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju v skladu s slovenskim računovodskim standardom za društva oz. drugimi veljavnimi predpisi. Če je potrebno, lahko materialno-finančno poslovanje društva podrobneje določa pravilnik, ki ga sprejme občni zbor društva.
Pri določanju položaja zaposlenih, njihovega nagrajevanja, honoriranju in plačevanju materialnih nadomestil se za društvo upoštevajo določila, ki veljajo za državno upravo in za nepridobitne organizacije.
Nadzor nad finančno-materialnem poslovanjem vrši občni zbor društva, ki sprejme tudi letno poročilo. Pred sprejemom letnega poročila mora biti v skladu z zakonom opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva. Notranji nadzor, ki zajema predvsem pregled poslovnih knjig in letnega poročila, opravi posebna komisija, ki jo imenuje upravni odbor. Komisija ima tri člane, od katerih je eden predsednik, ki tudi vodi delo komisije. Komisija pred sprejetjem letnega poročila poda občnemu zboru poročilo o opravljenem nadzoru. Komisija je sklepčna, če sta prisotna vsaj dva člana, odloča pa z večino vseh glasov. Odločitve komisija sprejema na sejah. Za svoje delo komisija odgovarja občnemu zboru.
Za posebej obsežna prostovoljna dela lahko upravni odbor odloči, da se članom društva priznajo primerne denarne nagrade. Upravni odbor tudi lahko odloči, da se članom društva povrnejo stroški, ki so jih imeli z opravljanjem določene naloge.
V. Izdajateljstvo revije
20. člen
Društvo lahko izdaja svojo revijo oz. časopis, ki izhaja v tiskani obliki. Upravni odbor lahko sklene, da revija izhaja tudi v elektronski obliki.
Programsko zasnovo revije sprejme upravni odbor. V tej zasnovi so tudi osnovni podatki o reviji: ime, časovni interval izhajanja in drugi podatki, ki jih je potrebno sporočiti pristojnemu državnemu organu.
Sedež uredništva je na sedežu društva.
Odgovornega urednika imenuje in razrešuje upravni odbor. Odgovorni urednik mora biti član društva in pri tem izpolnjevati tudi druge pogoje, ki jih v ta namen določa zakon.
21. člen
Uredništvo sestavljajo odgovorni urednik in člani, ki pripravljajo prispevke za revijo. V reviji so lahko obljavljeni tudi teksti, ki jih pripravijo zunanje osebe. Člani uredništva so medseboj enakopravni. Uredništvo samostojno sprejema medse člane, ki želijo pripravljati tekste za revijo.
Uredništvo samostojno ureja medsebojne odnose; v kolikor med člani uredništva ni soglasja, se odločitev sprejme z glasovanjem, pri čemer je odločitev sprejeta, če je zanjo glasovala večina prisotnih članov. Če se odločitev na ta način ne more sprejeti, odloči o spornem vprašanju odgovorni urednik.
Če pride v uredništvu do motenj, ki jih uredništvo v skladu s prejšnjimi določbami ne more sami odpraviti, to naredi upravni odbor.
Uredništvo samostojno pripravi predlog posamezne številke revije, pri čemer mora odgovorni urednik pred izidom vsake številke, predlog le-te predložiti upravnemu odboru, da ga potrditi.
VI. Prenehanje društva
22. člen
Društvo preneha, če tako sklene občni zbor. V primeru prenehanja društva po volji članov preide po poravnavi vseh obveznosti društveno premoženje na po dejavnosti sorodno društvo. Ime tega društva se določi v sklepu o prenehanju društva, ta pa vsebuje tudi druge sestavine, ki jih določa zakon.
Društvo lahko preneha tudi na druge načine, ki jih določa zakon.
VII. Končna določba
23. člen
Ta statut začne veljati z dnem sprejema.
Z dnem sprejetja tega statuta preneha veljati dosedanji statut in vse njegove spremembe.
Ljubljana, 25.5.2011
Zakoniti zastopnik:
Janja Škrjanc
|
