DRUŠTVO ZA 
ZAŠČITO USTAVE IN ŽRTEV CERKVE 

»Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje Judov.« (Ambrozij »sveti«)

[ Home ] [ Biblija na indeks ] [ Demonska sekta ] [ Cerkve niso potrebne ] [ Od zibelke do par ] [ Spominsko obeležje ] [ Bogastvo cerkve ] [ Cerkev je za vojno ] [ Cerkev o Judih ] [ Cerkev o ženskah ] [ Cerkev o drugovercih ] [ Cerkev o živalih ] [ Cerkev in ... ] [ Cerkev in kapital ] [ Sprememba ustave ] [ Intervjuji ] [ Razni teksti ] [ Izstop iz KC ] [ Pristopna izjava ] [ Statut ] [ Izstopna izjava KC ] [ Impresum ] [ Top Page 2 ] 

Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in 89/99) je občni zbor Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve, Stranska pot 5, 4208 Šenčur dne 9.1.2005 sprejel naslednji

S T A T U T

I. Splošne določbe

1. člen

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno združenje fizičnih oseb, ki delujejo v njem na raznih področjih.

2. člen

Društvo se imenuje: Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve.
Društvo ima sedež na naslovu: Sejmišče 1, 4000 Kranj.
O spremembi sedeža odloča upravni odbor društva.
Društvo deluje na celotnem območju Republike Slovenije in EU.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
Društvo ima svoj transakcijski račun.

 3. člen

Namen društva je aktivno prispevati k uresničevanju ustave na vseh področjih življenja in uveljavljanje s tem povezanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter obveznosti. Cilji društva so, da se preprečijo kršitve ali zlorabe ustave in se zaščitijo, tudi pravno, žrtve teh kršitev oz. zlorab, predvsem kršitev oz. zlorab tistih ustavnih določb, ki se tičejo šibkih in brezpravnih živih bitij, predvsem otrok in živali. Posebno pozornost bo drustvo namenilo zrtvam cerkve.

4. člen

Namen in cilje društvo uresničuje z izvajanjem zlasti naslednjih nalog:

• vlaganje pravnih sredstev, pobud oz. predlogov pred državnimi organi in drugimi organizacijami za spremembo aktov ali dejanj, ki so v nasprotju z ustavo
• vlaganje pobud, predlogov ali pravnih sredstev za začasno ali trajno prepoved uporabe ideologije, ki je v nasprotju z ustavo ali drugimi državnimi ali mednarodnimi pravnimi akti
• sodelovanje s podobnimi organizacijami in na prireditvah, ki so povezane s namenom in cilji društva
• informiranje javnosti preko medijev ali drugače o protiustavnih aktih in dejanjih države oz. njenih organov, drugih organizacij ali oseb
• informiranje javnosti preko medijev ali drugače o žrtvah protiustavnih dejanj ali aktov
• prizadevanje za odpravo privilegijev, ki nasprotujejo ustavi
• organiziranje seminarjev, predavanj in drugih prireditev, ki so povezani z namenom in ciljem društva.

Društvo svoje naloge izvaja tudi z izdajanjem tiskanih stvari (knjige, brošure, letaki, plakati, časopis, kasete …), kar mora biti povezano z nameni in nalogami društva.

5. člen

Društvo opravlja poleg nepridobitnih dejavnosti, opredeljenih v 4. členu teh pravil, tudi pridobitne dejavnosti in sicer založništvo ter organiziranje prireditev. Opravljanje zgoraj navedenih pridobitnih dejavnosti mora biti neposredno povezano z nameni in nalogami društva. Pridobitna dejavnost se opravlja pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.

6. člen

Delovanje društva je javno. Javnost delovanja se zagotavlja s posredovanjem informacij o delu društva javnosti in članom društva. Za zagotovitev javnosti delovanja društva je odgovoren upravni odbor društva.

II. Člani in simpatizerji

7. člen

Član lahko postane vsaka oseba, tudi tujec, ki se s pristopno izjavo zaveže, da bo spoštoval pravila društva, plača članarino in da je izstopil iz cerkve kot njena žrtev, v kolikor pa ni bil pripadnik nobene cerkve, pa da je ali se počuti kot žrtev cerkve. Oseba, ki ji je bila včlanitev zavrnjena, ima pravico pritožbe v roku 15 dni na občni zbor društva, ki dokončno odloči o zadevi.

8. člen

Članstvo v društvu preneha:

• s smrtjo člana
• z izstopom na podlagi pismene izjave o izstopu
• z izključitvijo na podlagi sklepa upravnega odbora
• s črtanjem iz članstva, če član ne plača članarine kljub pisnemu opominu.

Član društva je lahko izključen, če:

• krši pravila društva
• s svojim ravnanjem škoduje ugledu društva
• če kako drugače ravna zoper interese društva.

Zoper sklep o izključitvi je mogoče v roku 15 dni vložiti pritožbo. O njej odloča občni zbor društva.

9. člen

Pravice članov so, da:

• sodelujejo pri izvajanju namena, ciljev oz. nalog društva in pri delu organov društva
• so seznanjeni z delom društva
• so seznanjeni z njegovim finančno-materialnim poslovanjem
• na lastno željo izstopijo iz društva volijo
• so voljeni v organe društva.

Dolžnosti članov so, da:

• spoštujejo statut in sklepe organov društva
• plačujejo članarino.

10. člen

Simpatizerji so osebe, ki so naklonjene dejavnosti društva, niso pa njegovi člani. Simpatizerji nimajo obveznosti, društvo pa podpirajo na različne način, npr. z moralno podporo, s finančnimi ali drugimi prispevki ali kako drugače. Simpatizerji imajo lahko ugodnosti, ki jih določi upravni odbor. Simpatizerji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.

III. Organi in način upravljanja društva

11. člen

Organi društva so:

• občni zbor društva
• upravni odbor društva
• predsednik društva
• podpredsednik društva
• blagajnik društva.

12. člen

Občni zbor društva je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani.
Občni zbor se sestane vsaj enkrat letno, praviloma do konca meseca marca, in ima naslednje naloge:

• sprejema statut društva in njegove spremembe ter dopolnitve, razen v primeru iz 8. alineje 15. člena statuta in spremembe sedeža društva
• odloča o prenehanju društva voli in razrešuje upravni odbor, predsednika, podpredsednika in blagajnika društva
• obravnava in sprejema letno poročilo o delu društva po potrebi med letom nadzoruje delo organov društva, tudi finančno-materialno poslovanje
• sprejema plan društva
• dokončno odloča o pritožbi zoper sklep o izključitvi člana in o zavrnitvi včlanitve rešuje
• druge zadeve, ki jih ne morejo rešiti drugi organi društva.

Občni zbor skliče upravni odbor, ki vsem članom v ta namen pošlje vabila. Upravni odbor lahko skliče tudi izredni občni zbor, če je potrebno razrešiti zadevo iz pristojnosti občnega zbora, pa je potrebno hitro odločanje ali pa bi čakanje na redni občni zbor škodovalo društvu ali če to zahteva najmanj ena tretjina članov. Upravni odbor mora sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku 30 dni po prejemu pismene zahteve. V nasprotnem primeru lahko skliče občni zbor predlagatelj sam.

13. člen

Občni zbor odpre predsednik društva ali drug član upravnega odbora in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva, zapisnikarja in overovitelja zapisnika.
O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo zapisnikar, delovni predsednik in overovitelj zapisnika.
Občni zbor je sklepčen, če je na začetku navzočih več kot polovica članov. Če občni zbor na začetku ni sklepčen, se začetek odloži za 15 minut, nakar lahko občni zbor veljavno odloča, če je navzočih vsaj 5 % članov, vendar ne manj kot 3 člani.
Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov, z dvotretjinsko večino navzočih članov pa takrat, kadar sprejema pravila ali njegove spremembe oz. dopolnitve in v primeru prenehanja društva.

14. člen

Upravni odbor društva sestavljajo predsednik društva, ki je tudi predsednik upravnega odbora, podpredsednik društva in 3 člani, ki jih za dobo 2 let voli občni zbor.
Upravni odbor odloča z večino vseh glasov in sprejema svoje sklepe na sejah.
Seje upravnega odbora sklicuje predsednik društva na lastno pobudo ali na pobudo kateregakoli člana. Če predsednik ne skliče seje upravnega odbora, ga lahko skliče pobudnik sam. Pri delu upravnega odbora lahko sodelujejo tudi člani, vendar pa nimajo pravice glasovanja. Seja se lahko izvede tudi telefonsko, po internetu ali drugače.
O poteku seje se piše zapisnik.

15. člen

Upravni odbor ima naslednje naloge:

• vodi društvo in skrbi za izvajanje nalog društva
• sprejema splošne akte, ki so potrebni za delovanje društva ali jih določajo predpisi
• odloča o porabi sredstev
• odloča o sprejemu novih članov
• določa višino članarine
• poroča o delu društva
• pripravi predlog sprememb ali dopolnitev statuta društva
• sprejema spremembe in dopolnitve statuta, ki se nanašajo na izdajateljstvo revije
• skrbi za javnost delovanja društva
• opravlja druge naloge, ki so določene v teh pravilih
• opravlja druge zadeve v zvezi z izvajanjem nalog društva.

16. člen

Društvo ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli občni zbor društva za dobo 2 let. Predsednik predstavlja in zastopa društvo. Predsednik je tudi zastopnik društva. V primeru odsotnosti ga nadomešča podpredsednik, če pa ta tega ne more, pa član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor. Društvo lahko predstavlja tudi druga oseba, ki jo določi upravni odbor. Predsednik podpisuje finančne in materialne listine. Za podpisovanje teh listin lahko pooblasti člana upravnega odbora.

17. člen

Blagajnik ima naslednje naloge:

• izvaja finančno poslovanje društva
• izdela letno finančno poročilo
• na sejah upravnega odbora poroča o finančnih zadevah.

18. člen

Za izvajanje posameznih nalog ima lahko društvo občasne ali stalne delovne skupine. Te skupine ustanovi upravni odbor na lastno pobudo ali na pobudo člana društva. Vsaka skupina ima svojega vodjo, ki lahko sodeluje pri delu upravnega odbora, vendar nima pravice odločanja.

 IV. Finančno materialno poslovanje društva

19. člen

Društvo za financiranje svoje dejavnosti pridobiva sredstva s članarino, darili in volili, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, s prispevki donatorjev, iz javnih sredstev in iz drugih virov.
Društvo lahko pridobiva sredstva za izvajanje svojih nalog tudi s pridobitno dejavnostjo. Sredstva se lahko porabijo samo za izvajanje dejavnosti, ki so povezane z namenom društva oz. njegovimi nalogami.
Društvo zagotavlja podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju v skladu z veljavnimi predpisi.
Nadzor nad finančno-materialnem poslovanju vrši občni zbor društva.

V. Izdajateljstvo revije

20. člen

Društvo lahko izdaja svojo revijo, ki izhaja v tiskani obliki.
Upravni odbor lahko sklene, da revija izhaja tudi v elektronski obliki. Programsko zasnovo revije sprejme upravni odbor. V tej zasnovi so tudi osnovni podatki o reviji: ime, časovni interval izhajanja in drugi podatki, ki jih je potrebno sporočiti pristojnemu državnemu organu.
Sedež uredništva je na sedežu društva.
Odgovornega urednika imenuje in razrešuje upravni odbor. Odgovorni urednik mora biti član društva in pri tem izpolnjevati tudi druge pogoje, ki jih v ta namen določa zakon.

 21. člen

Uredništvo sestavljajo odgovorni urednik in člani, ki pripravljajo prispevke za revijo. Člani uredništva so medseboj enakopravni.
Uredništvo samostojno sprejema medse člane, ki želijo pripravljati tekste za revijo. Uredništvo samostojno ureja medsebojne odnose; v kolikor med člani uredništva ni soglasja, se odločitev sprejme z glasovanjem, pri čemer je odločitev sprejeta, če je zanjo glasovala večina prisotnih članov. Če se odločitev na ta način ne more sprejeti, odloči o spornem vprašanju odgovorni urednik. Če pride v uredništvu do motenj, ki jih uredništvo v skladu s prejšnjimi določbami ne more sami odpraviti, to naredi upravni odbor.
Uredništvo samostojno pripravi predlog posamezne številke revije, pri čemer mora odgovorni urednik pred izidom vsake številke, predlog le-te predložiti upravnemu odboru, ki ga potrditi.

VI. Prenehanje društva

22. člen

Društvo preneha po samem zakonu ali če tako sklene občni zbor. V primeru prenehanja društva po volji članov preide po poravnavi vseh obveznosti društveno premoženje na po dejavnosti sorodno društvo. Ime tega društva se določi v sklepu o prenehanju društva.

VII. Končna določba

23. člen

Ta statut začne veljati z dnem sprejema.

Ljubljana, 9.1.2005

Zakoniti zastopnik: Janja Škrjanc