|
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve deluje na področju človekovih pravic, ki jih določajo ustava, mednarodni akti in zakoni. Trenutno je še posebej aktivno na področju 7. člena ustave, ki med drugim določa, da je država ločena od verskih skupnosti in 41. člena, ki govori v svobodi vesti, kamor spada tudi svoboda veroizpovedi.
Čeprav sta država in cerkev po ustavi ločena, je mnogo primerov, ko je v praksi drugače. Država financira mnoge cerkvene dejavnosti, s čimer, glede na to, da so vse aktivnosti cerkve usmerjene v obrambo in širjenje vere, vsaj posredno sodeluje v širjenju katoliške vere, cerkvena teološka fakulteta je del javne univerze, zaradi česar je prišlo v tem delu do zlitja cerkve in države, katoliški duhovniki so kot vojaški kurati državni uslužbenci, ki jih morajo plačevati vsi davkoplačevalci Slovenije. Ti tako postajo poleg otrok, živali, drugače mislečih oz. verujočih, ateistov, homoseksualcev, ... tudi žrtve cerkve.
Republika Slovenija ni versko nevtralna, kot bi to po ustavi morala biti. Katoliški cerkvi tako ali drugače pomaga pri širjenju njene vere, zapustila je otroke, saj cerkvi dovoljuje krste dojenčkov, kar pomeni, da so mnogi državljani Slovenije brez svoje privolitve postali člani katoliške cerkve. Čeprav iz cerkve ni celovitega izstopa, država ne reagira in dopušča takšno kršenje svobode vesti. Namesto da bi država zaščitila interese otrok, kar bi morala storiti po ustavi, je svoje državljane »izročila« v roke cerkvi, glede katere je Karl Heinz Deschner zapisal: ”Po intenzivnem raziskovanju zgodovine krščanstva v antiki, srednjem veku in novejšem času, še posebej v 20. stoletju, ne poznam nobene organizacije na svetu, ki bi se obdržala tako dolgo in neprekinjeno in bi bila tako strahotno obremenjena z zločini, kot je rimskokatoliška cerkev.” (Karl Heinz Deschner, Die beleidigte Kirche, s. 42)
Pedofilski škandali katoliških klerikov vedno bolj prihajajo na dan. Ali ne prihaja do spolnih ali drugih zlorab tudi zaradi tega, ker si cerkev »lasti« otroke. V svojem katekizmu namreč trdi, da tisti, ki je krščen ne pripada več sam sebi, temveč postane ud cerkve (št. 1269).
O tem in še o marsičem lahko berete na naši spletni strani.
|
