V A B I L O

Omenjeni predsedniki si lahko vzamejo za zgled hrvaškega predsednika Mesića, ki je pred kratkim katoliški cerkvi povedal marsikaj, kar ji gre. V tem pogledu so slovenski predsedniki daleč zadaj in se zdi, kot da še niso dojeli prave biti katoliške cerkve. Predsednik Türk je bil sicer na dobri poti, ko je pridigo nuncija Castella v Kočevskem Rogu označil kot neprimerno in za vmešavanje v notranje zadeve Slovenije, vendar pa sedaj molči. Zato naj to pot čimprej nadaljuje ter izjavo kardinala Rodeta in ravnanje papeža označi za neprimerno in vmešavanje v notranje zadeve Slovenije.

Predsednica društva Janja Škrjanc in pravni zastopnik Vlado Began sta bila v ponedeljek dne 21.9.2009 od 00.10 do 02.00 gosta nočnega programa na Radio Slovenija. Oddajo lahko poslušate na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/play/janja-skrjanc/ava2.45153846/

Oba sta tudi sodelovala v oddaji RAZKRITO: Cerkev in spolno nasilje nad otroki, ki jo je pripravil spletni portal N-TV. Oddajo si je mogoče ogledati na naslovu http://www.n-tv.si/razkrito-cerkev-in-spolno-nasilje-nad-otroki

Na svetu je vedno večja kriza. Podjetja propadajo, število brezposelnih se veča. Tudi v Sloveniji je podobno. Za omilitev posledic krize je potrebno mnogo sredstev. Ker je teh vedno manj, je potrebno poiskati nove vire, predvsem tiste, ki ne ogrožajo revnih, oz. državnih sredstev. Sredstva je potrebno dobiti pri tistih, ki jih imajo. In ena izmed institucij, ki ima mnogo denarja oz. sredstev, je katoliška cerkev in njene institucije. Ta je neizmerno bogata, saj je njeno celotno premoženje po vsem svetu ocenjeno na več 1000 milijard evrov. Zelo bogata je katoliška cerkev tudi v Sloveniji. V okviru denacionalizacije je cerkev že dobila za slabih 200 milijonov evrov premoženja.

Čeprav je katoliška cerkev zelo bogata organizacija, pa je oproščena plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za cerkve, kapele, samostane, škofije, župnišča in druge podobne stavbe, namenjene verskim dejavnostim. Katoliška cerkev je v tem pogledu zelo privilegirana, posledica tega pa je tudi, da Slovenija vsako leto izgubi, po vsej verjetnosti, več milijonov evrov, ki bi jih sicer dobila, če bi cerkev morala plačevati nadomestilo za stavbna zemljišča za vse svoje stavbe. V Sloveniji ima katoliška cerkev več kot 2500 nepremičnin, ki so opredeljene kot kulturni spomeniki. Predvsem gre za razne cerkve, samostane, kapele in druge objekte. Navedene objekte je potrebno vzdrževati in obnavljati. Čeprav gre za cerkvene objekte, mnogo denarja za njihovo obnovo in vzdrževanje prispeva slovenska država. V letu 2008 je šlo iz javnih sredstev v ta namen več kot 3 milijone evrov. Omenjeni denar slovenskih davkoplačevalcev se torej porabi za obnovo in vzdrževanje cerkvenih nepremičnin, torej nepremičnin, s katerimi upravlja super bogat tujec in so last pravnih oseb, ki so ustanovljena po tujem pravu.

Slovenija zaradi svoje nerazumljive radodarnosti do katoliške cerkve vsako leto izgubi ogromno sredstev, tako tistih, ki jih ne pobere, pa bi jih lahko, npr. nadomestila za cerkvena stavbna zemljišča, ali pa tistih, ki jih direktno daje cerkvi kot pomoč za vzdrževanje in obnovo sakralnih spomenikov in drugih objektov. Če Slovenija v letu 2008 ne bi dala cerkvenim institucijam okoli 3 milijone evrov pomoči za vzdrževanje in obnovo sakralnih spomenikov, bi lahko s temi sredstvi bolj ali manj pokrila izgubo v Muri d.d. za leto 2008. Če bi država ves denar, ki ga je npr. v zadnjih letih dala cerkvi za namene obnove oz. vzdrževanja sakralnih spomenikov, usmerila v podjetje Muro d.d., bi le-to po vsej verjetnosti sedaj ne bi bilo pred stečajem.

Zato smo Vladi predlagali, da se preneha državno financiranje sakralnih objektov in v celoti obdavčijo cerkvene nepremičnine.

Na tiskovni konferenci, ki bo

v četrtek, 24.9.2009 ob 11.00 uri
v Hostlu Celica, Metelkova 8, Ljubljana

vam tako želimo predstaviti pobudo Vladi Republike Slovenije za prenehanje državnega financiranja katoliških sakralnih spomenikov in za celovito obdavčitev katoliških nepremičnin.

Tematiko bo predstavil Vlado Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.

Vabljeni!

Pobudo Vladi Republike Slovenije za objekotv in za celovito obdavčitev cerkvenih nepremičnin si lahko preberete tukaj.　

Izšla je nova številka časopisa Razmisli (št. 6). Zaenkrat smo izdali samo elektronsko verzijo.
Nekaj naslovov iz časopisa:
- Sveti sedež v izgubi
- Spoštovani gospod nadškof, gospodje škofje, ...
- Velika nevarnost gensko manipuliranih organizmov
- Slovenija in pakt NATO
- Nestrpnost do gejev
- Skoraj milijon evrov cerkv.

Novo številko časopisa Razmisli si lahko ogledate tukaj.

Vedno več je poročil o spolnih in drugih zlorabah katoliških klerikov nad otroci in to po vsem svetu. Samo v ZDA je bilo, po podatkih same cerkve, v letih od 1950 do 2002 s strani 4392 duhovnikov 10.667 primerov pedofilije. Podobno je tudi drugje. V Braziliji je v preiskavi kar 1.700 duhovnikov, mnogo pedofilskih duhovnikov pa je tudi Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Irskem, v Avstriji, na Poljskem, na Filipinih, ... V ZDA je cerkev plačala že preko milijarde dolarjev odškodnin. Poseben primer je vsekakor Irska, to pa zato, ker je tam posebna preiskovalna komisija, ki jo je ustanovila vlada, sistematično raziskala pedofilijo katoliških klerikov, ki so desetletja posiljevali, pretepali, psihično mučili, stradali in drugače mučili otroke v šolah, sirotišnicah in bolnišnicah. Doslej je katoliška cerkev na Irskem zaradi zlorab otrok morala plačati že več kot 800 milijonov evrov odškodnin, pri čemer je izplačala samo nekaj več kot 10.000 tožnikov od približno 14.000.

Tudi v Sloveniji je po vsej verjetnosti mnogo pedofilije katoliških klerikov in laikov. Pojavljalo se že prve pravne obsodbe te pedofilije. Tako je pred kratkim je postala pravnomočna sodba, s katero je bil ormoški župnik Žnidarič obsojen na 5 let in 6 mesecev zapora za treh kaznivih dejanj. V zapor mora tudi župnik Frantar, kateremu je Višje sodišče zvišalo kazen na 5 let zapora. Nek župnik naj bi spolno nadlegoval dekleta med pripravami na birmo, na slovenjgraškem sodišču pa še vedno poteka sodni postopek zoper župnika Kmeta, ki naj bi nadlegoval dve dekleti. Leta 2003 so mediji pisali, da je bil nek župnik iz okolice Celja spoznan za krivega spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. Leta 2006 je bil upokojeni župnik iz okolice Ljubljane obsojen za štiri kazniva dejanja spolnega napada z zlorabo položaja na osebo, mlajšo od 15 let.

Glede na množičnost pedofilije katoliških klerikov po vsem svetu, kar se vedno bolj razkriva in prihaja v javnost, čeprav je katoliška cerkev vse to skrivala, je po vsej verjetnosti tudi v Sloveniji mnogo spolnih zlorab otrok s strani katoliških duhovnikov. Zgoraj omenjene obsodbe oz. postopki so zato lahko samo vrh ledene gore, večina teh zlorab je javnosti še vedno skrita.

Zato pozivamo Vlado Republike Slovenije, da ustanovi posebno preiskovalno komisijo, po vzoru Irske, ki bo raziskala ravnanje katoliških klerikov, kot npr. duhovnikov, redovnikov in redovnic ter drugih v odnosu na otroke, s katerimi so imeli opravka pri svojem delu v okviru katoliških organizacij ali drugih ustanov, ki jih je vodila cerkev ali pa so v njih delovali katoliški kleriki.

Poleg tega pozivamo Vlado RS, da stori vse, da se odpravi krst dojenčkov, ki je sicer sam po sebi v nasprotju z 41. členom ustave in je mnogokrat tudi prva stopnica do spolnih ali drugih zlorab otrok s strani katoliških klerikov. Če otroci ne bi bili krščeni, bi imeli mnogo manj stikov s kleriki, saj ne bi bili člani cerkve in ne bi hodili k verouku in podobno ter bi zato bilo manj možnosti za spolne zlorabe.

Na tiskovni konferenci, ki bo

v sredo, 22.7.2009 ob 11.00 uri
v Hostlu Celica, Metelkova 8, Ljubljana

Bavarska – konec državnega plačevanja katoliških fakultet?

Na Bavarskem je med politiki nastal prepir v zvezi s konkordatom iz leta 1924 med Bavarsko in Vatikanom. Za stranko zelenih je aktualno razmerje med državo in katoliško cerkvijo, ki temelji na omenjenem konkordatu, politično in ustavno nesprejemljivo, saj država financira institucijo, od katere je pravno ločena. Tudi drugi politiki menijo, da je potrebno čimprej uskladiti sporno prakso z ustavo.

V čem je stvar? Bavarski konkordat iz leta 1924 je danes najstarejši veljavni konkordat v Nemčiji in je služil kot vzor za vse druge sklenjene pogodbe med posameznimi državami in Vatikanom, pa tako tudi Slovenije. Posebnost konkordata je v tem, da je cerkev dobila veliko možnost vplivanja na politiko svobodne države Bavarska, npr. v šolstvu, z druge strani pa se je Bavarska morala odreči vsakega vpliva oz. intervencije v cerkvene posle. Razen tega je Bavarska morala cerkvi zagotoviti krščanski karakter države in zaščito njenega delovanja.

Ko je predsednik stranke zelenih S. Dürr te dni zahteval spremembo konkordata in prenehanje plačevanja katoliških fakultet, profesorjev in cerkvenih dostojanstvenikov, so vodje tradicionalnih krščanskih strank, kot npr. CSU, ogorčeni in govorijo o napadu na »vodilno krščansko kulturo« ali o »verski vojni«. S. Dürr ne more razumeti reakcije katoliških političnih fundamentalistov in sporoča, da njegova stranka ne vodi verske vojne niti ne uničuje nikakršne krščanske kulture, temveč samo opravlja svojo nalogo, to je, da spoštuje ustavo, po kateri Bavarska verskim skupnostim zagotavlja svobodo delovanja in nevtralnost do njih. Po njegovem mnenju zaščita ustavnosti ni znak sovraštva do nikogar, temveč skrb za državo in njene državljane.

Mnogi vidijo v razburjenju konzervativnih politikov pravzaprav reakcijo katoliške cerkve, ki se boji, da ne bi izgubila svojih privilegijev, za katere večina državljanov smatra, da so preživeti in velika motnja v razvoju modernih demokratičnih procesov.

Vir:
* Sueddeutsche Zeitung 22.08.2008
* tz Munchen
* DiePresse.com

Tiskovno sporočilo

 Ideologija smrti in volitve

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja so se oglasili tudi nekateri katoliški škofje. Nadškof Uran je dejal, da je Slovenijo zajela »ideologija smrti«, saj je bilo v zadnjih 20 letih opravljenih okoli 300.000 splavov, temu se letno pridruži še kakšnih 500 samomorov, več kot 300 žrtev prometnih in drugih nesreč, zasvojenost z mamili in okrog 170.000 težkih odvisnikov od alkohola. Bolj ali manj podobno so govorili še nekateri drugi škofje.

Nesporno je, da je v Sloveniji veliko število nenaravnih smrti in raznih zasvojenosti. Zato bi bilo mogoče celo pritrditi nadškofu Uranu, da je Slovenijo zajela »ideologija smrti«. Seveda Slovenija v tem pogledu ni izjema, bolj ali manj je to značilnost celotnega zahodnega sveta. Ob ugotovitvi o »ideologiji smrti« pa bi se bilo potrebno vprašati, kdo je odgovoren zanjo in kdo je v njej najbolj udeležen.  

V Sloveniji je religija okolja katoliška vera. Tako je katoliška cerkev tudi cerkev okolja. Večino prebivalcev v Sloveniji je vernikov katoliške cerkve. Verjetno je teh vernikov kar kakšnih 70 do 80 odstotkov slovenskih državljanov.  Iz tega dejstva izhaja zelo jasen in logičen zaključek: v »ideologiji smrti« so, vsaj statistično, najbolj udeleženi katoliki. Največ samomorilcev je torej med katoliki, največ raznih odvisnikov je med katoliki, največ storilcev prometnih nesreč je med katoliki in podobno. Med katoliki je tudi največ pedofilov. Ne gre samo za pedofilijo klerikov, temveč tudi pedofilijo »navadnih« katoliških vernikov. Seveda je daleč največ splavov, ki jih cerkev najbolj obsoja in jih proglaša za smrtni greh, ravno pri katolikih. Za »ideologijo smrti«, ki po cerkvenih besedah vlada v Sloveniji, je očitno, glede na prevladujoč položaj katoliške cerkve v Sloveniji, bolj ali manj odgovorna ravno katoliška cerkev. In v njej jo je tudi največ. Njeni verniki tako ali drugače zasedajo, vsaj statistično, tudi večino najpomembnejših mest v družbi.

Mogoče se je vprašati, kakšen nauk ima katoliška cerkev, da so njeni člani, gledano vsaj statistično, glavni protagonisti »ideologije smrti« oz. da pri nas prevladuje omenjena ideologija. Cerkveni nauk temelji na bibliji. Ta vsekakor vsebuje nekatera zelo etična načela, npr. Deset zapovedi, vendar pa je v njej veliko hude nemorale in nasilja. Vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. Gre za vsebine, ki hujskajo k hudodelstvu, rasnemu in drugemu sovraštvu ter vojni. Vse to cerkev uči oz. prakticira že na stoletja. Spomnimo se samo krvave cerkvene zgodovine. Zato je ta ideologija postala del družbene zavesti in podzavesti mnogih, ki jih je cerkev indoktrinirala s svojim naukom. Ker je biblija v celoti, torej tudi s krvavimi deli, še vedno del uradnega krščanskega nauka, nasilna indoktrinacija družbe teče dalje. Kaj je posledica tega? »Ideologija smrti«, ki pa se ne kaže samo v splavih, samomorih, …temveč še kje drugje. Ni čudno, da sta se obe svetovni vojni, ki sta povzročili toliko gorja, začeli ravno v deželah, kjer je bila biblija praktično v vsaki hiši. Ali niso kristjani vrgli celo dve atomski bombi, ki sta pobili stotisoče ljudi.  

Bližajo se volitve v državni zbor. Na teh volitvah bodo sodelovale razne stranke. Mnoge med njimi so tako ali drugače povezane s katoliško cerkvijo. Zato bi bilo dobro, da bi se vprašali, ali je modro voliti stranke, ki so tako ali drugače povezane s cerkvijo, katere nauk je podlaga za »ideologijo smrti« in ki niti ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, ki s krstom dojenčkov prisilno novači svoje člane in ne omogoča popolnega izstopa ter ki ljudem sploh ne priznava pravice do življenja. Kar vse je v globokem nasprotju s slovensko ustavo. Znan je rek: povej mi, s kom se družiš in potem ti, kdo si.

NOVO

Izšli sta novi številki časopisa Razmisli. 

Gre za redno izdajo št. 4 in izredno izdajo št. 1.

Nekaj naslovov člankov iz redne številke:

• Ali lahko katoliška osnovna šola izpolnjuje cilje izobraževanja po slovenskih predpisih

• Bankrot zaupanje v katoliško cerkev

• Kaj stoji za karitasom

• Iz državnega proračuna za evangelizacijo Slovenije

• Papež in njegova plača

• Kako cerkve opravičujejo genocid

• Biblija dela človeka agresivnega

• Papežu "zaigral srček"

• Tudi ubijanje v vojni je protiustavno

• Ljudje, varujte se cerkve

Izredna številka je v celoti posvečena predlogu za prepoved delovanja katoliške in vsebuje skrajšano verzijo predloga, ki ga je društvo posredovalo Uradu Vlade RS za verske skupnosti. 

Redno izdajo št.  4 si lahko ogledate tukaj. (pdf)

Izredno izdajo številka 1 si lahko ogledate tukaj. (pdf) Celoten predlog pa si lahko ogledate tukaj. (Word)

VABILO MEDIJEM NA TISKOVNO KONFERENCO -
PREPOVED POLITIČNEGA DELOVANJA KATOLIŠKE CERKVE

Katoliška cerkev je mednarodno pravni subjekt s sedežem v Vatikanu. Njen vrhovni poglavar je papež, trenutno je to papež Benedikt XVI. Gre za tujo pravno osebo, saj ima sedež v tujini. Gre za državo »sui generis«. Glede na navedeno katoliška cerkev v Sloveniji ne sme delovati politično, temveč lahko deluje samo na religioznem področju. Da ta cerkev v Sloveniji ne sme delovati politično, izhaja tudi iz ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti. Katoliška cerkev v Sloveniji deluje tudi v političnem pogledu oz. kot politična organizacija. To tudi sama priznava,  saj je npr. predstavnik katoliške cerkve, torej tuje države, klerik dr. Stres, izjavil: »V politiko smo, če hočemo ali ne.« (Družina, 22.6.2008). To tudi pomeni, da se tuja »država« vmešava v notranje zadeve Republike Slovenije. To je nezakonito, kot je nezakonit in protiustaven tudi nauk katoliške cerkve, saj ne priznava pravnega reda Slovenije, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, ne spoštuje svobode vesti (prisilni krst dojenčkov, nezmožnost celovitega izstopa…), ne priznava pravice ljudi do življenja in podobno.

Da ne bi prihajalo do političnega delovanja cerkve, je potrebno v pravni sistem Republike Slovenije vnesti varovalke, da se to prepreči. Zato smo Vladi RS predlagali, da pripravi spremembo Zakona o verski svobodi in vanj vnese prepoved političnega delovanja katoliške cerkve in drugih verskih skupnosti. Omenjeni zakon bi se dopolnil tako, da se vnese, mogoče v 4. člen, določba, ki se npr. glasi:  

»Cerkve in druge verske skupnosti, ne glede na to, ali imajo status mednarodnopravnega subjekta ali ne, ne smejo delovati politično. 
To velja tudi za njihove posamezne sestavne dele.«

Da se zagotovi učinkovito uresničevanje omenjene določbe, bi se v 31. členu Zakona o verski svobodi dodala določba, da se z določeno globo kaznuje za prekršek registrirana cerkev ali druga verska skupnost oz. njen posamezni sestavni del, če prekrši prepoved političnega delovanja.

Vladi smo tudi predlagali, da bi se postopek sprememb zakona o verski svobodi izvedel čim hitreje, saj se bližajo volitve v državni zbor, katoliška cerkev pa s svojimi dejanji že sodeluje v volilni kampanji, torej deluje politično, saj je izdala poseben cerkveni dokument v zvezi z volitvami, ki se imenuje Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije.

 Na tiskovni konferenci, ki bo

v petek, 1.8.2008 ob 11.00 uri 
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana

vam tako želimo predstaviti predlog za prepoved političnega delovanja katoliške cerkve in posledično za spremembo zakona o verski svobodi.

 Na tiskovni konferenci bosta sodelovala:

·        Moris Hoblaj, teolog in sociolog, podpredsednik društva

·        Vlado Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.

Prisrčno vabljeni!

Tiskovna konferenca ne bo v prostorih Petrola, kot je bilo javnosti sprva sporočeno.

Pobudo za prepoved političnega delovanja katoliške cerkve in spremembo zakona o verski svobodi si lahko preberete tudi tukaj.

Dobili smo odgovor glede omenjenega predloga in tega si lahko preberete tukaj. 

Predlog za prepoved delovanja katoliške cerkve

Nekateri trdijo, da raste nestrpnost do katoliške cerkve (cerkev). Ne glede na to, ali je to res ali ne, pa je dejstvo, da je ravno ta cerkev tista, ki je naredila in še dela ogromno škode ljudem. S svojim delovanjem je namreč povzročila desetine milijonov mrtvih oz. mučenih, pri čemer je bila podlaga tega njen temeljni spis -  biblija. Ta vsekakor vsebuje nekatera visoka etična načela, npr. Deset zapovedi ali Jezusov Govor na gori, vendar pa je velik del te knjige skrajno negativen. V njej je namreč zaslediti nasilje, izjemno okrutnost, navodila za ubijanje, maščevalnost, mučenja, sovraštvo in preganjanje drugače mislečih in vernih, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, poveličevanje vojne, surovost do žensk in otrok, posilstva, žrtvovanje živali, pozive na morjenje Judov in drugih...  

Biblija, ki je bila v preteklosti podlaga za nasilje, velja v celoti tudi danes. Že v sami bibliji piše: „Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!“ (5 Mz 31,1) Cerkev ohranja v veljavi krvavo staro zavezo, vsi katoliki so se dolžni po njej ravnati v vsakdanjem življenju. Npr. „Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz 21,15) velja še danes in je pravilo ravnanja katolikov. Ti so celo dolžni, da ne sledijo predpisom državnih oblasti, če ti nasprotujejo naukom evangelija. Cerkev se ni odrekla svojemu nasilnemu nauku, saj je tudi sedaj veliko dogodkov, ki to potrjujejo (krst dojenčkov, nezmožnost celovitega izstopa iz cerkve, prekletstva, sistemske grožnje, sovraštvo do žensk, Judov, ...). Nasilen biblijski nauk je tudi podlaga za delovanje ter je v nasprotju z ustavo in mednarodnimi akti ter spodbuja k sovraštvu, krši pravice, ... Zato je potrebno delovanje takšne organizacije prepovedati in to vse dotlej, dokler se ne odreče svojemu krvavemu nauku in nasilnim delom biblije.

Zato smo v društvu s pomočjo odvetnika pripravili predlog za prepoved delovanja katoliške cerkve in ga posredovali tako Uradu Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti kot tudi Okrožnemu državnem tožilstvu v Ljubljani z namenom, da poskrbita, da bo na sodišče vložena tožba za prepoved delovanja katoliške cerkve.  

Pravna podlaga za takšno prepoved obstaja v 12. členu Zakona o verski svobodi, po katerem mora upravno sodišče, na predlog državnega tožilca, prepovedati delovanje cerkve, ki s svojim delovanjem huje krši ustavo, spodbuja k neenakopravnosti, k nasilju ali vojni ali razpihuje sovraštvo oziroma nestrpnost ali preganjanje oz. njen namen, cilji ali način izvajanja verskega nauka, verskega poslanstva, verskih obredov ali druga dejavnost temelji na nasilju oziroma uporablja nasilna sredstva, ogroža življenje ali zdravje ali ogroža druge pravice in svoboščine pripadnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti ali drugih oseb na način, s katerim hudo krni človekovo dostojanstvo.  

Sicer pa je urad za verske skupnosti odgovoril, da gre za zelo zahtevno zadevo in prvi tovrstni primer in da bo zato potreboval za ustrezno ukrepanje več časa, vsebinsko pa naj bi odgovoril do konca meseca avgusta 2008.

Oba predloga si lahko preberete v Word obliki:

• predlog državnemu tožilstvu za prepoved delovanja katoliške cerkve

• predlog uradu za verske skupnosti za prepoved delovanja katoliške cerkve

Urad za verske skupnosti je v obljubljenem času podal odgovor in tega si lahko preberete tukaj.

Predlog v angleškem jeziku (Proposal to ban the pursuit of activities of the Catholic Church) si lahko preberete tukaj.

Javni poziv Uradu vlade RS za verske skupnosti

V medijih smo lahko prebrali, da je urad vložil zoper umetniški tandem Eclipse prijavo, ker naj bi pred kakšnim letom dni izvedel performans, ki naj bi žalil verska čustva. Umetnici sta namreč na mehki pornografski način parafrazirali motiv Marije, zavetnice Ptujske gore. Vsekakor je ceniti skrb omenjenega urada glede zaščite verskih čustev. Seveda bi moral omenjeni urad tako ravnati tudi v drugih primerih, ko obstajajo podobna ravnanja.
Po 1. odst. 12. členu Zakona o verski svobodi mora urad državnemu tožilcu podati prijavo zoper cerkev, ki s svojim delovanjem huje krši ustavo, spodbuja k neenakopravnosti, k nasilju ali vojni ali razpihuje sovraštvo oziroma nestrpnost ali preganjanje oz. njen namen, cilji ali način izvajanja verskega nauka, verskega poslanstva, verskih obredov ali druga dejavnost temelji na nasilju oziroma uporablja nasilna sredstva, ogroža življenje ali zdravje ali ogroža druge pravice in svoboščine pripadnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti ali drugih oseb na način, s katerim hudo krni človekovo dostojanstvo. Tožilec lahko pri pristojnem sodišču vloži tožbo za prepoved delovanja takšne cerkve.

V Sloveniji obstaja cerkev, katere delovanje hudo nasprotuje ustavi in so zato izpolnjeni znaki iz 1. odst. 12. člena ZVS za prepoved njenega delovanja. Gre za Katoliško cerkev (KC).

Katoliška cerkev temelji na Bibliji. Ta vsekakor vsebuje nekatera etična načela, npr. Deset zapovedi ali Jezusov Govor na gori, vendar pa je velik del te knjige skrajno negativen. V njej je namreč zaslediti nasilje, izjemno okrutnost, navodila za ubijanje, maščevalnost, mučenja, sovraštvo in preganjanje drugače mislečih in vernih, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, poveličevanje vojne, surovost do žensk in otrok, posilstva, žrtvovanje živali, pozive na morjenje Judov in drugih, genocid, morilsko slo, ki se podtika Bogu, ... Nasilna biblijska ideologija je odgovorna za krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje stotine milijonov ubitih.

Mnogi menijo, da gre pri omenjenih citatih za besedila, ki danes ne veljajo več. Vendar temu ni tako. Že v sami Bibliji piše: „Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!“ (5 Mz 31,1) Katoliška cerkev ohranja v veljavi krvavo Staro zavezo, vsi katoliki so se dolžni po njej ravnati v vsakdanjem življenju. Npr. „Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz 21,15) velja še danes in je pravilo ravnanja katolikov. Ti so celo dolžni, da ne sledijo predpisom državnih oblasti, če ti nasprotujejo naukom evangelija, torej tudi Stari zavezi.

KC je celo napovedala obračun s tistimi, ki se pretvarjajo, da se jim v Međugorju prikazuje Marija. Ker mora cerkev odstraniti vse tiste, ki ji ne sledijo, je jasno, da je to „vojna napoved“ omenjenim ljudem. „Vojno“ je papež napovedal tudi muslimanom, ko je npr. v Regensburgu govoril o nasilnem in nevarnem islamu. Z večnim prekletstvom že ves čas grozi staršem, ki ne dajo takoj po rojstvu krstiti svojega otroka in v večni pekel pošlje vse tiste, ki iz nje izstopijo. Nasilno krsti otroke in jim tako odvzame versko svobodo. V genocidu v Ruandi in v diktaturi v Argentini so kleriki sodelovali pri ubijanju in mučenju.

Cerkev se ni odrekla svojemu nasilnemu nauku. Ta je podlaga za delovanje ter je v nasprotju z ustavo in mnogimi mednarodnimi akti ter spodbuja k sovraštvu, krši pravice, ... Zato je potrebno delovanje takšne organizacije prepovedati in to vse dotlej, dokler se ne odreče svojemu krvavemu nauku. Zato tudi predlagamo Uradu vlade RS za verske skupnosti, da tožilcu poda prijavo za prepoved delovanja Katoliške cerkve v Sloveniji.
Če je urad reagiral v primeru tandema Eclipse, je jasno, da mora reagirati tudi v primeru Katoliške cerkve, še posebej zaradi tega, ker ravnanja tega tandema sploh niso primerljiva z ravnanjem KC.  

Tiskovno sporočilo

  Kaj stoji za Karitasom?  

Pred kratkim se je na Bledu končala Regionalna konferenca Caritas Europa pod geslom: „Od izključenosti do enakosti v Evropi“. Konference, ki jo je vodila slovenska Karitas, se je udeležilo več kot 100 predstavnikov različnih organizacij Karitasa. Udeležence je pozdravil tudi podpredsednik Vlade RS.

Karitas naj bi pomagal ljudem v stiski in revščini. Tako se vsaj predstavlja. Vendar, ali je res tako?

Karitas je organizacija, ki jo je ustanovila Katoliška cerkev. Zato je ta organizacija dolžna uresničevati naloge te cerkve. Glavna cerkvena naloga in tako tudi naloga vsakega katolika kot tudi vseh katoliških organizacij je po besedah papeža Benedikta XVI., ki jih je nedaleč nazaj oznanil v Savoni, pokristjanjevanje oz. evangelizacija. To velja torej tudi za Karitas. Ta mora tako vedno in vsepovsod skrbeti za pokristjanjevanje oz. evangelizacijo družbe. To nalogo ima tudi Karitas v Sloveniji. Čeprav Karitas dejansko pomaga nekaterim, ki so v stiski oz. revščini, pa je to očitno vse v kontekstu pokristjanjevanja in evangelizacije družbe v Sloveniji. Ali ni torej pomoč revnim samo krinka za širjenje katoliške vere? Ali je pomoč Karitasa iskrena? Ali ne gre samo za pridobivanje novih cerkvenih članov?

Karitas ima veliko premoženje. Samo v Nemčiji je to premoženje po podatkih iz leta 1995 znašalo neverjetnih 65 milijard EUR (slovenski državni proračun je okoli 10 milijard EUR). Med financerji Karitasa najdemo najrazličnejše osebe, v Sloveniji celo ministrstva in občine. Ker so med financerji Karitasa tudi državne inštitucije in mnoge necerkvene organizacije oz. posamezniki, se postavi vprašanje, s čigavim denarjem Katoliška cerkev pomaga revnim? S svojim ali tujim? Verjetno bolj ali manj s tujim. Namesto, da bi za pomoč uporabila samo svoja sredstva, saj jih ima ogromno, je namreč neizmerno bogata (njeno premoženje naj bi bilo vredno več 2000 milijard dolarjev, v Sloveniji pa mogoče že milijardo dolarjev ali več), „prosjači“ pri drugih za sredstva za reveže. Sam si neizmerno bogat, revežem pa pomagaš s tujim denarjem, pri čemer je ta pomoč v bistvu samo sredstvo za širjenje svoje vere, pa še daš jim samo drobtinice! Zelo spretno. Ali ne gre v tem primeru za neverjetno dvoličnost? Pomoč, ki jo dajejo darovalci v dobri veri, da cerkev iskreno pomaga pomoči potrebnim, gre v bistvu za evangelizacijo družbe.

Med financerji slov. Karitasa najdemo celo državne inštitucije. Nerazumljivo je, da te financirajo Karitas, saj velja ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti. Tako tudi država financira širjenje katoliške vere. Vsi davkoplačevalci, ne glede na versko pripadnost, posredno financirajo pokristjanjevanje Slovenije. Republika Slovenija služi Svetemu sedežu pri evangelizaciji Slovenije, pa čeprav so npr. evangeliji, predvsem Stara zaveza, v mnogih delih v nasprotju z ustavo, saj je v njih mnogo hude nemorale, nasilja, sovraštva do drugače mislečih, mučenj, posilstev, množičnega pobijanja žensk, otrok in starcev, grozljivih metod ubijanja in podobno. Ali politiki delajo to iz naivnosti ali namerno? Vsi krvavi deli Biblije, ki nasprotujejo človekovim pravicam, so še sedaj veljavni in so napotilo za delovanje katolikov. Ti so po cerkvenem nauku dolžni zavrniti celo ustavo, če nasprotuje evangelijem. In po katoliškem nauku so mnogi moralni prekrški še sedaj kaznovani s smrtjo – to pa je v nasprotju z ustavo, ki ne pozna smrtne kazni.

Ali lahko torej Karitas pomaga izključenim k enakosti, kot je bilo geslo regionalne konference? Glede na cerkveni nauk, ki ga mora Karitas uresničevati, je to zelo vprašljivo, še posebej zaradi tega, ker so mnogi izključeni oz. revni ravno zaradi cerkvene ideologije, ki podpira delitev na revne in bogate.  

NOVO

Izšla je tretja številka brezplačnega društvenega časopisa "Razmisli".

V pdf obliki ga lahko preberete tukaj, lahko pa ga tudi naročite na našem naslovu.

VABILO MEDIJEM NA TISKOVNO KONFERENCO

Jeseni 2008 bo v Sloveniji začela s poukom prva zasebna katoliška osnovna šola. Gre za osnovno šolo Alojzija Šuštarja, katere ustanoviteljica je Nadškofija Ljubljana. Čeprav gre za zasebno šolo, bo ta imela javno veljaven izobraževalni program, saj ga je potrdil strokovni svet za splošno izobraževanje pri Ministrstvu za šolstvo in šport.

Osnovne šole v Sloveniji, ne glede na to, ali so javne ali zasebne, laične ali verske, morajo zagotavljati izpolnjevanje ciljev vzgoje in izobraževanja, ki jih določajo slovenski predpisi, tako ustava kot Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakon o osnovni šoli. Predpisi med omenjene cilje štejejo npr. spodbujanje skladnega telesnega, moralnega, duhovnega razvoja posameznika, vzgajanje za civilizacijske vrednote, spoštovanje in sodelovanje, sprejemanje drugačnosti in medsebojne strpnosti ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Glavni vir katoliškega nauka je Biblija. Ta poleg nekaterih zelo pozitivni načel, npr. Deset Božjih zapovedi in Govora na gori, vsebuje mnogo nasilja, vključno z ubijanjem ljudi. Vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zaničevalo človeka in druga živa bitja. Nasilna biblijska ideologija je odgovorna za krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje desetine milijard ubitih in mučenih živih bitij, od tega desetine, mogoče celo stotine, milijonov ljudi. Mnogi menijo, da surovi deli Biblije niso več veljavni. Vendar temu ni tako, saj Katoliška cerkev smatra Biblijo kot božjo besedo, ki velja tudi danes. Vsi katoliki so po Zakoniku cerkvenega prava dolžni biblijska navodila izpolnjevati, tako npr. tudi “Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz 21,15). Katoliki so torej dolžni, seveda po nauku KC, ubiti tistega, ki udari svoje starše. In to leta 2008. In navodil, da je potrebno usmrtiti ljudi, ki zagrešijo moralne prekrške, je v Bibliji zelo veliko. Zaradi svoje surovosti je Biblija, na kateri temelji katoliški nauk in ki bo tudi temelj katoliške osnovne šole, knjiga, ki ogroža mladino, saj drastično oporeka vzgojnim ciljem pluralistične sodobne družbe. Biblija posurovlja, spodbuja k nasilju in zločinom, saj podpihuje sovraštvo do drugovercev oz. drugače mislečih, krši človekovo dostojanstvo, ki je vir človekovih pravic in podobno. Nihče ne ve točno, kako surova biblijska navodila vplivajo na otroke in mladostnike oz. odgovorne v družbi. Po besedah ravnateljice omenjene osnovne šole, bodo med drugim v obravnavani šoli otroci brali in razlagali tudi zgodbe iz Biblije.

Ker je vprašanje, ali je s takšnim verskim naukom sploh mogoče zagotoviti izpolnjevanje ciljev vzgoje in izobraževanja (po mnenju društva vsekakor ne), je društvo na Ministrstvo za šolstvo in šport naslovilo pobudo, v kateri predlaga, da se ustanovi posebna komisija, ki mora seveda biti versko nevtralna in ki naj preveri, ali zasebna katoliška osnovna šola lahko zagotavlja izpolnjevanje ciljev vzgoje in izobraževanja, ki so bili na kratko povzeti v drugem odstavku in če se ugotovi, da to ni mogoče, se naj zaustavi delovanje osnovne šole A. Šuštarja vse do takrat, dokler se omenjena šola pisno ne odreče vsem tistim delom Biblije in katoliškega nauka, ki so zaradi svoje surovosti in nasilnosti v nasprotju z ustavo in drugimi predpisi.

Na tiskovni konferenci, ki bo  

v četrtek, 22.5.2008 ob 11.00 uri v prostorih STIC, Krekov trg 10, Ljubljana

vam tako želimo predstaviti omenjeno pobudo.

Na tiskovni konferenci bosta sodelovala:  
·    Moris Hoblaj, teolog in sociolog, podpredsednik društva  
·    Vlado Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.  

Prisrčno vabljeni!                            

Pobudo si lahko v celoti preberete tukaj ! 

Tiskovni sporočili:

Katoliška cerkev je podprla invazijo na Irak

Papež Benedikt XVI. je na cvetno nedeljo poslal v svet dramatičen poziv k miru v Iraku. „Ustavite  pokole, nasilje, sovraštvo v Iraku,“ so bile papeževe besede, ki so bile objavljene v medijih. Vsekakor je papežev poziv k miru v Iraku dobrodošel, vendar pa je vprašanje, ali je ta poziv iskren?

Katoliška cerkev (KC) odobrava tako imenovano pravično vojno. Zanjo je pravična vojna tista, ki ji prinese koristi. Pravična vojna je tudi tista, s katero je odstranjeno vse tisto, kar nasprotuje katoliški veri, kot to izhaja npr. iz pisma Pija IX. nadškofu Freisingu v Münchnu. „Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje Judov,“ je izjavil Ambrozij „sveti“. KC se je glede iraške vojne jasno opredelila, kar dokazujejo npr. citati iz govora ameriškega vojaškega nadškofa O'Briena vojaškim duhovnikom ob začetku invazije na Irak (Katoliška tiskovna agencija, 26.3.2003): …“ Upamo, da bodo vsi dejavniki, ki so vodili do naše intervencije končno objavljeni in ...“, “Če služite ali pomagate enotam v boju ali služite družinam, ki jih tarejo skrbi - vaša duhovniška dolžnost ni bila še nikoli pomembnejša ali bolj cenjena kot zdaj.“, „Popolnoma primerno je, da člani naše vojske izhajajo iz integritete in sposobnosti odločanja naših voditeljev ter zato svoje vojaške dolžnosti izvajajo s čisto vestjo. Naše vojaško vodstvo medtem vzpodbujamo v njihovem vestnem prizadevanju, … in ne uporabijo več sile kot je nujno, da bi dosegli omenjene cilje. ...“ Kot je razvidno iz citatov, nadškof O'Brien smatra ameriško vojsko kot našo vojsko, torej katoliško. Tako bi bilo mogoče reči, da je potem tudi vojna v Iraku katoliška vojna. KC očitno ni samo podprla invazije na Irak, temveč v njej tudi aktivno sodeluje s svojimi kurati in z vojaki, ki so katoliške vere. Vojna v Iraku je torej za KC pravična vojna, saj se s tem odstranjujejo muslimani, ki jim KC ne priznava pravice do življenja oz. obstoja.

Vojna v Iraku je povzročila več kot 100.000 mrtvih ljudi, ekološko katastrofo in smrt velikega števila živali. Mnogi deli države so uničeni. Za vojno ne nosijo odgovornost samo posvetne države, npr. ZDA, temveč tudi KC, saj invazijo na Irak že od vsega začetka podpira. Žrtve v Iraku tako niso samo posvetne žrtve, temveč tudi verske. V Iraku se uresničuje načrt KC o odstranitvi vseh tistih, ki so proti njej. Seveda pa tega ne dela sama, saj si tega ne upa več, to dela preko drugih, v tem primeru v preko ZDA. Tako kot je Hitler uresničeval cerkveni načrt o odstranitvi Judov, tako Bush uresničuje cerkveni načrt o odstranitvi muslimanov. Zanimivo je, da je bilo v medijih večkrat zapisano, da se je Bush v mnogih zadevah navdihoval v Bibliji – ta pa je sveta knjiga Katoliške cerkve. Tudi pri napadu na Irak?

Vojna v Iraku pomeni kršitev elementarnih človekovih pravic. Ni kršena oz. odvzeta samo pravica do življenja več kot 100.000 osebam, temveč so kršene tudi druge osnovne človekove pravice: pravico do družine, pravica do osebnega dostojanstva, pravica do duševne in telesne integritete, ... Vse to je posledica tudi cerkvene podpore vojni. Po drugi strani pa ta cerkev uči Ne ubijaj! Ali ne gre tukaj za neverjetno dvoličnost?

Katoliška cerkev po invaziji na Irak ni spremenila svojega nauka. Iz Iraka ni odpoklicala svojih vojaških kuratov in vernikov. Ni se pokesala zaradi uničevanja Iraka, ni poravnala škode, ki jo je s podporo vojni povzročila in še povzroča. Vsaj javnosti to ni znano. Zato je mogoče reči, da je papežev poziv k miru bolj njegova želja po pridobivanju medijske pozornosti in izboljševanju podobe v javnosti ter ne gre za iskreno željo po miru. V javnosti se predstavljaš kot mirovnik, v ozadju pa tvoji ubijajo in uničujejo - večina okupacijskih vojakov, ki v Iraku ubijajo in uničujejo je namreč cerkvenih kristjanov. Ali ne gre torej pri papeževem pozivu za mir za neverjetno sprenevedanje in norčevanje iz javnosti?

Konflikt interesov pri ministru za pravosodje?

V Državnem svetu je pred kratkim potekala razprava o Zakonu o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja. Ob tem se je svetnik Rus spraševal ali ni minister za pravosodje Šturm v konfliktu interesov, ko mora kot minister zastopati vse družbene skupine, medtem ko je kot član suverenega malteškega reda prisegel, da bo deloval v interesu katoliške cerkve, ki je največji denacionalizacijski upravičenec. Minister Šturm je v zvezi s tem dejal, da so očitki o njegovem članstvu v malteškem redu nesmiselni, kajti od tam ni dobival nobenih navodil v zvezi s tem (Dnevnik, 5.3.2008).

Ne glede na to, ali je minister Šturm dobival od malteškega reda oz. katoliške cerkve kakšna navodila v zvezi z denacionalizacijo ali ne, to samo po sebi ni pomembno. Po nauku katoliške cerkve je namreč vsak katolik, ne glede na to ali je član kakšnega reda ali ne, dolžan vedno in vsepovsod delovati v interesu omenjene cerkve. To izhaja iz mnogih kanonov Zakonika cerkvenega prava (209, 210, 211, 212, 223, …). Tako bi bilo mogoče reči, da je stalno delovanje v interesu katoliške cerkve primarna dolžnost vsakega katolika, tako seveda tudi dr. Šturma na položaju ministra za pravosodje (in ne samo kot »navadnega« katolika ali člana malteškega reda). Jasno torej je, da so za katolika interesi cerkve pred interesi države, če bi bili sicer v nasprotju. To izhaja tudi iz Katekizma katoliške cerkve (št. 2242), kjer je določeno, da je katolik dolžan zavrniti državne predpise, npr. tudi ustavo Slovenije, če ti nasprotujejo naukom evangelija. V tem pogledu teoretično torej sploh ni konflikta interesov. Gre samo za en interes in to je interes cerkve. Državni interes ali interes ljudstva oz. posameznika tukaj ni pomemben.

Položaj cerkve se izboljšuje z vračilom denacionaliziranega premoženja, saj je katoliška cerkev do sedaj dobila vrnjenega že za približno 140 milijonov evrov premoženja. Čim več se ga vrne, tem bolje in čim kasneje se ga vrne, tudi dobro, saj bodo odškodnine za nezmožnost uporabe večje - tako verjetno razmišlja cerkev. Vse davkoplačevalce Slovenije npr. bremeni plačilo mariborski nadškofiji v višini kar 1,9 milijarde tolarjev odškodnine za nezmožnost uporabe denacionalizirane stavbe srednje kmetijske šole v Mariboru. Koliko bo še teh odškodnin, se ne ve. Ni pozabiti, da ni rešenih še kar nekaj cerkvenih zahtevkov za vračilo nacionaliziranega premoženja, med drugim tudi zahtevek za vračilo okoli 20.000 ha zemljišč na področju TNP. Ob tem tudi ni nepomembno omeniti, da je cerkev, skupaj z ostalimi verskimi skupnostmi, edina organizacija, ki se ji vrača fevdalno premoženje. Koliko bi lahko prihranili, če katoliška cerkev ne bi bila protiustavno privilegirana v primerjavi z drugimi osebami, ki se jim premoženje fevdalnega izvora ne vrača. Mnogo več premoženja bi ostalo v rokah ljudstva, tako pa je bilo podarjeno organizaciji, ki spada med najbogatejše organizacije na svetu. Njeno premoženje namreč nekateri cenijo celo na več tisoč milijard evrov. Sicer pa je nerazumljivo, da se vrača organizaciji, katere nauk je v mnogih delih v nasprotju s slovensko ustavo, saj npr. ne spoštuje niti temeljne človekove pravice, to je pravice do življenja.

Po nauku cerkve torej konflikta interesov pri ministru za pravosodje, ki je katolik, ne more biti. Cerkveni interes je na prvem mestu in da je temu tako, niso potrebna nobena dodatna ali posebna navodila. Ali dejansko je, pa je razvidno iz ministrovih dejanj, saj tudi zanj velja: po sadovih jih boste spoznali.

Kazenska ovadba zoper neznanega storilca, najverjetneje  iz cerkvenih logov

Tednik Mladina je poleti leta 2006 razkril, da je duhovnik Frantar odšel v Afriko, namesto da bi se odzval na vabila sodišča in prišel na obravnavo. V Afriki je bil več let, ko se je vrnil v Slovenijo, ga je aretirala policija. Mnoga dejstva kažejo na to, da je cerkev, ki ji Frantar pripada, vedela, kje se nahaja in tega dejstva ni sporočila pristojnim organom, čeprav je bila za njim razpisana tiralica. Zato obstaja sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 287. členu KZ. Društvo je zato vložilo v tej zadevi kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki se po vsej verjetnosti nahaja v okviru Katoliške cerkve.  

Diskriminatorna merila v vipavski škofijski gimnaziji

Tednik Mladina je tudi razkril, o tem pa je pisal tudi Večer, da so na Škofijski gimnaziji Vipava določili verouk in prostovoljno delo na cerkvenem področju kot dodatni merili za vpis na to šolo, poleg tega pa morajo tisti, ki se vpišejo na to gimnazijo podpisati izjavo, s katero potrdijo, da sprejemajo vzgojno usmeritev šole, ki temelji na krščanskih usmeritvi in evangelijskih vrednotah. Ker gre lahko v tem primeru za ravnanja, ki so diskriminatorna, kar je v nasprotju z ustavo in Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja, je društvo pripravilo pobudo za preprečitev neenakopravnega obravnavanja pri vpisu na omenjeno gimnazijo in jo posredovalo tako Ministrstvu za šolstvo in šport kot Uradu Vlade RS za enake možnosti oz. zagovornici načela enakih možnosti. 

Polega tega pa je omenjena gimnazija pretežno financirana iz javnih sredstev, kar pomeni, da se je država postavila na stran Katoliške cerkve in preko Škofijske gimnazije Vipava, katere ustanovitelj je Škofija Koper, pomaga pri širjenju katoliškega nauka – to pa je protiustavno, saj mora biti država zaradi načela ločenosti države in verskih skupnosti  (7. člen ustave) nevtralna in ne sme podpirati nobene verske skupnosti niti vere.  

Preberite si kazensko ovadbo in pobudo za preprečitev neenakopravnega obravnavanja.

Na spletni strani 

http://www.vest.si/2007/03/diskriminatorna-merila-v-vipavski-skofijski-gimnaziji/

si lahko preberete zapis o tiskovni konferenci na to temo.

Časopis Razmisli in sodeluj
 Časopis za vse, ki iščejo resnico. 

 Uvodna beseda odgovorne urednice novega časopisa:

»Razmisli« je nov časopis – ali ga potrebujemo? Če odkrito povemo – bolje, da ga ne bi. Toda kaj naj storimo, ko marsikje v naši demokratsko zaznamovani deželi, kljub dobri ustavi in zakonom, mnogim državljankam in državljanom, še najšibkejšim, kot so otroci, ženske, socialno ogroženi, drugače misleči, verske in narodnostne manjšine, kratijo človekove in državljanske pravice ali jih celo javno ne priznavajo, ne da bi državne in tudi verske institucije, ki so za to predvidene, reagirale na to. Najdejo celo način, kako storilca ali storilce pustiti na svobodi. Vse to se že dogaja.

Eden pomaga drugim, naj bo naš moto! Mislili smo na to, da žrtvam damo priložnost, da si medsebojno pomagajo tudi preko časopisa Razmisli in sodeluj. Zavedamo se, da bo časopis nagovoril neprijetna, toda resnična dejstva. In tisti, ki so odgovorni za ta dejstva, ga bodo mogoče označili za »enostranskega«, toda kaj naj storimo? Čakamo še nadaljnjih 2000 let in potem se spet ne zgodi nič?  

Zgodovina je že pokazala, da ne pomaga vprašati žabo ali naj izsušimo močvirje. Ker je malo zaleglo, smo se odločili pomagati žrtvam preko Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve ter preko lastnega časopisa, in sicer s ciljem, da bodo žrtve pomagale žrtvam.

Vprašali boste: kako?

Če ste žrtev ali se počutite kot žrtev, ne glede kakšna, diskriminirani, spolno zlorabljeni ali kakor koli prikrajšani za svoje pravice, potem ste prav prišli k nam. Prejeli boste pomoč in vi lahko nato pomagate drugim prisiliti verske in državne institucije, da storijo, za kar so se obvezale ali kar vsako nedeljo pridigajo pred oltarjem. Če ste še mladoletni, preprost človek ali profesor, lahko sodelujete. Mi poskrbimo, da vas bodo slišali ali brali. V tem smislu vam, ljubi bralci in bralke, priporočamo, da zberete pogum ter razmišljate in sodelujete z nami!  

Želite brezplačno prejemati enega ali več brezplačnih izvodov? Pokličite na tel. 041 546 672 ali ga naročite na našem naslovu.

Članki prve številke časopisa "Razmisli" v Word obliki

Drugo številko časopisa v pdf obliki dobite tukaj.

Poziv žrtvam spolnih zlorab

Žrtve cerkvenih spolnih zlorab oz. njihove starše pozivamo, da kazniva dejanja takoj prijavijo policiji ali tožilstvu. Tudi če je od zlorabe minilo več časa, je dobro, da se zlorabe prijavijo, saj je zastaralni rok za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, če ga stori duhovnik, 10 let, kar velja tudi v kanonskem pravu s tem, da zastaralni rok tukaj začne teči šele s polnoletnostjo žrtve (zastara torej, ko žrtev dopolni 28 let), pri tem pa je starostna meja 16 let in ne 15 kot po slovenskem pravu. Žrtev pa lahko za odškodnino vloži tudi civilno tožbo, pri čemer terjatev zastara v 15 letih po polnoletnosti žrtve.

Pobuda za zaščito otrok pred spolnimi zlorabami katoliških klerikov

V javnosti se vrstijo pedofilski škandali katoliških klerikov, še bolj v tujini kot v Sloveniji. Vendar pa smo tudi v Sloveniji dočakali obsodbo, sicer še ne pravnomočno, katoliškega duhovnika zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe. Dokaj mila kazen za večletno spolno zlorabljanje ne nakazuje kakšnega bistvenega zasuka odnosa države do RKC, vendar pa je to boljše kot pa da bi država ta primer tako ali drugače pospravila pod preprogo, kot je mogoče želela zaradi močnega cerkvenega vpliva nanjo.

Da lahko pride do pedofilije, mora priti do bolj ali manj tesne komunikacije med žrtvijo in klerikom. Najpogosteje se to dogaja tistim otrokom, ki hodijo k verouku ali so kako drugače povezani s cerkvenimi kleriki. Ker npr. k verouku hodijo tisti otroci, ki so bili krščeni, se je mogoče vprašati, v kakšni povezavi sta krst dojenčkov in spolne zlorabe mladoletnih otrok s strani katoliških klerikov.

Kot je znano, je krst dojenčkov protiustavno dejanje in ker očitno lahko vodi tudi do spolnih zlorab otrok, je Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve s pobudo pozvalo Varuha človekovih pravic, ki ima poseben oddelek poseben oddelek varstva pravic otrok in mladih, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se opusti krst dojenčkov tako, da ne bo prihajalo do kršitve ene izmed temeljnih pravic otrok, to je svobode vesti iz 41. člena ustave in da stori vse, da se zaščiti otroke pred spolnimi zlorabami s strani katoliških klerikov.

Preberite si pobudo za zaščito otrok pred spolnimi zlorabami katoliških klerikov.

Na spletni strani:

http://www.vest.si/2007/02/07/  

si lahko preberete zapis o tiskovni konferenci o tej tematiki.

Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o verski svobodi (ZVS), ki je na "novo" uredil uresničevanje verske svobode, pravni položaj verskih skupnosti, postopek registracije in drugo v zvezi z verskimi skupnostmi. Slovenija je pravna in demokratična država in kot takšna zavezana k spoštovanju človekovih pravic in svoboščin in drugih ustavnih določb. To seveda velja tudi za Državni zbor Republike Slovenije.

Po pregledu predloga Zakona o verski svobodi Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve ugotavlja, da je s sprejetjem omenjenega zakona s strani Državnega zbora prišlo do velikih kršitev človekovih pravic in svoboščin ter drugih ustavnih določb. Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve meni, da zakon grobo krši 7. člen ustave, ki določa ločenost države in verskih skupnosti, 14. člen ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, 41. člen ustave, ki garantira versko svobodo, 42. člen ustave, ki garantira pravico do združevanja in podobno.

O omenjenih kršitvah ustave in o tem, da je zakon v bistvu napisan po diktatu Katoliške cerkve, smo vas seznanili na tiskovni konferenci.

Na tiskovni konferenci je bilo govora tudi o morebitnem poskusu pozabljanja pedofilskih kaznivih dejanj s strani pravosodnih institucij Slovenije v korist Katoliške cerkve in na škodo žrtev pedokriminala, kar bi lahko pomenilo kršitev predpisov. Znano namreč je, da sta vsaj dva duhovnika slovenske katoliške cerkve osumljena oz. obdolžena pedokriminala. V zvezi s tem je društvo naslovilo na slovenske državne organe kot so policija, sodišče in tožilstvo, v smislu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, nekaj vprašanj oz. zahtevo za posredovanje vseh informacij v zvezi s tem postopki. Društvo, ki želi pomagati žrtvam cerkve in s tem tudi žrtvam pedokriminalnih klerikov, predvsem zanima, v kakšni fazi so postopki zoper domnevne pedokriminalne duhovnike. Društvo pa je naslovilo tudi na Slovensko škofovsko konferenco nekaj vprašanj v zvezi s tem, predvsem so pomembna vprašanja, kdaj so slovenski škofje prejeli zaupno pismo papeža Benedikt XVI., v katerem je ta pozval katoliške škofe, da naj preiskave proti skrunilcem otrok držijo v tajnosti in sicer do izteka 10 let po polnoletnosti zlorabljene žrtve, kaj točno je vsebina tega pisma in kaj je bilo na podlagi tega pisma s strani slov. škofov ali drugih dosedaj narejeno.

 Priloge:
-          Pripombe k predlogu Zakona o verski svobodi 
-          Javna vprašanja SŠK
-          Dopisi državnim organom

Aprila 2005 se je v angleškem tisku pojavilo sporočilo z naslovom „Pope 'obstructed' sex abuse inquiry“ (Jamie Doward, religious affairs correspondent, Sunday April 24, 2005), po katerem naj bi papež Benedikt XVI. v zaupnem pismu pozval katoliške škofe, da naj preiskave proti skrunilcem otrok držijo v tajnosti in sicer do izteka 10 let po polnoletnosti zlorabljene žrtve. Ker v tisku ni bilo zaslediti demantija Katoliške cerkve (KC) v zvezi s tem sporočilom, Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve meni, da je omenjeni papež v resnici poslal škofom navedeno zaupno pismo – torej, da je pozval škofe, da v tajnosti obdržijo preiskave oz. druge postopke proti tistim duhovnikom, ki so obtoženi spolnih zlorab otrok.

Zaupno pismo škofom glede duhovniške pedofilije je potem takem prišlo tudi v Slovenijo, kjer so ga prejeli slovenski katoliški škofje. Zato pozivamo Slovensko škofovsko konferenco (SŠK), da odgovori na naslednja vprašanja:
-          kdaj so škofje prejeli navedeno zaupno pismo
-          kaj točno je vsebina tega pisma
-          kaj je bilo na podlagi tega pisma s strani škofov ali drugih dosedaj narejeno.

Znano je, da se v Sloveniji vodi kazenski postopek zoper duhovnika Frantarja - in nekatere druge, ki naj bi bil obtožen pedofilije. Zoper njega je bila razpisana celo mednarodna tiralica, saj se sojenja ni udeleževal, živel in delal pa je v misijonu v Malaviju na jugu Afrike, kot je vse to poročala Mladina.    

Iz Zakonika cerkvenega prava (kanon 538) izhaja, da župniku preneha služba z odstranitvijo ali premestitvijo, ki jo odredi krajevni škof. Iz kanona 784 pa izhaja, da misionarje pošlje na misijonsko delo pristojna cerkvena oblast.

Iz zapisov v tedniku Mladina je bilo razbrati, da je (bil) klerik Franci Frantar duhovnik ljubljanske nadškofije. Nekaj časa je bil župnik župnije Kašelj – Zalog, nato je bil župnik v Dolenji vasi pri Ribnici, kasneje pa se je odselil v Olimje. Pred nekaj leti pa je odšel v misijon v Malavi na jugu Afrike.

Duhovnik Frantar spada oz. je spadal pod oblast slovenskih škofov. Zato SŠK sprašujemo:
-          katera je bila tista pristojna cerkvena oblast, ki je premestila oz. poslala duhovnika Frantarja v misijon v Malavi in kdaj je to bilo ter do kdaj bo po aktu cerkvene oblasti v misijonu
-          ali je tista cerkvena oblast, ki je poslala duh. Frantarja v misijon vedela, da zoper njega teče v Sloveniji kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let
-          če je vedela za omenjeni kazenski postopek zoper Frantarja, zakaj ga je poslala v misijon na jugu Afrike
-          ali je bila pristojna cerkvena oblast, ki je poslala omenjenega duhovnika v misijon, cerkvena oblast s sedežem v Sloveniji in če, kateri škof oz. druga oseba je izdala ustrezni akt o tem, da se Frantar pošlje v misijon
-          ali se je v primeru župnika Frantarja ravnalo v skladu z vsebino zaupnega pisma papeža Benedikta XVI, omenjenega za začetku tega sporočila.

Pozivamo vas, da na vprašanja čimprej odgovorite. Ob tem bi še navedli, da menimo, da imajo tožilci, morebitne žrtve pedofilije in javnost pravico izvedeti, kaj se dogaja v cerkvi v zvezi z omenjenimi zadevami glede domnevne pedofilije. Menimo tudi, da ima javnost pravico zvedeti tudi za vsebino zaupnega pisma, ki ga je papež poslal škofom v zvezi s pedofilijo v Katoliški cerkvi.

Odgovor Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference na gornja vprašanja (pdf)

Slovenija je kot pravna in demokratična država zavezana k spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, posebej tistih skupin ljudi, ki so zaradi svojih takšnih ali drugačnih lastnosti bolj ranljive. Med takšne spadajo tudi otroci in zato mora država zanje zagotoviti dosledno spoštovanje vseh pravic, ki jim jih jamči pravni red. To nenazadnje od države zahteva Ustava RS, saj ta otrokom zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem ali zlorabljanjem.

Eno izmed dejanj, ki se tiče pravic in položaja otrok, posebej dojenčkov, je krst, prav posebej katoliški. V javnosti zbuja krst različne odmeve: eni trdijo, da je krst otrok, še prav posebej dojenčkov, protiustaven, ker ne spoštuje svobodne volje otrok in njihove svobode vesti, drugi trdijo, da s krstom ni nič narobe in da ta spada izključno v pristojnost verskih skupnosti in da država pri tem ne more oz. ne sme ničesar narediti.

Čeprav je problematika krsta, tudi v pravnem smislu, prisotna v javnem prostoru, se neodvisni ustavno-pravni strokovnjaki, npr. s Pravne fakultete v Ljubljani (Večer, 11.5.2006) o tej temi, čeprav so bili pozvani, ne izjasnijo. Zakaj? Ali se s svojimi stališči nočejo zameriti katoliški cerkvi? Če je temu tako, ali je potem mogoče sklepati, da katoliško stališče, da krst otrok ni problematičen z vidika ustave oz. otrokovih pravic, ne drži in da gre za protiustavno dejanje KC?

Na tiskovni konferenci o tej problematiki smo podrobneje predstavili stališče društva, da je krst otrok, posebej še dojenčkov, v globokem nasprotju s slovensko ustavo, saj otrokom odvzema versko svobodo, ki ni priznana samo s slov. ustavo, temveč tudi z mednarodnimi pravnimi dokumenti. Prav tako je bilo predstavljeno, zakaj katoliška cerkev s krstom dojenčkov ne krši samo slovenske ustave, temveč tudi svoj lastni nauk, saj bi glede na Jezusove besede, njegov nauk pa naj bi bil temelj cerkve, “najprej učite, nato krstite”, morala otroke sprva poučevati, šele potem krstiti.

Pozornost smo posvetili tudi pozivu društva Slovenski škofovski konferenci, da naj zamenja svojega tiskovnega predstavnika dr. Sajeta, saj je ta trdil (Večer, 21.12.2005 oz. 9.5.2006), da v katoliški cerkvi ni mogoče brez dovoljenja staršev krstiti otroke, kar pa je v nasprotju s kanonom 868 Zakonika cerkvenega prava, ki dopušča krst otrok katoliških kot celo nekatoliških staršev, če so v smrtni nevarnosti, celo proti volji staršev. Če dr. Saje ne pozna svojega temeljnega pravnega akta ali če namenoma trdi nekaj, kar ni resnično, po mnenju društva ne more biti sogovornik organizacij oz. oseb, ki se obračajo na katoliško cerkev oz. škofovsko konferenco ali na katere se obrača ta organizacija, saj se postavi vprašanje ali so informacije, ki jih daje takšna oseba, verodostojne ali pa gre za zavestno manipulacijo?

Več o tej tematiki v tekstu O krstu dojenčkov oz. otrok.

Več o tej tematiki 

Društvo je ob dnevu žena (8. marec 2006) izdalo brezplačno brošuro z naslovom:

Ne-svete in protiustavne trditve
katoliških "svetnikov" kažejo:

Ženske so žrtve cerkve

Brošura je na voljo v tiskani kot tudi v pdf obliki. 

Kdor želi finančno podpreti navedeno brošuro, lahko to stori z nakazilom na TRR št.: 05100-8011968046. Za vsak prispevek se zahvaljujemo.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve pripravlja natis dveh brošur, to je :"BIBLIJO NA INDEKS" in "CERKVENI DENAR JE KRVNINA". Da bi lahko projekt izpeljali in da bi bila naklada obenem čimvečja, vas prosimo za PROSTOVOLJNE PRISPEVKE na transakcijski račun: 05100-8011968046. Vsebino obeh brošur si lahko preberete na naši spletni strani. Še dosti informacij potrebuje javnost, da bi spoznala, kdo v resnici sedi na Petrovem stolu v Vatikanu.

Pobuda za izločitev Teološke fakultete iz Univerze v Ljubljani

Teološka fakulteta je že več kot deset let ponovno članica Univerze v Ljubjani.

Ker je Teološka fakulteta kot del Katoliške cerkve z vstopom v Univerzo v Ljubljani postala del Republike Slovenije, saj je ta univerza javni zavod, katerega je ustanovila država, je ta fakulteta, čeprav je verska organizacija, postala državna inštitucija. Katoliška cerkev tako s pomočjo (države) Republike Slovenije in preko nje širi svoj verski nauk oz. ideologijo po Sloveniji. Republika Slovenija z denarjem vseh davkoplačevalcev, tudi ateistov in drugače verujočih, izobražuje tiste, ki se šolajo za katoliške duhovnike. Razen tega Republika Slovenija posreduje v javni prostor vero neke verske skupnosti in na ta način tudi podpira to versko skupnost. Republika Slovenija se je s tem očitno zelo jasno postavila na stran Katoliške cerkve in ji s tem pomaga pri širjenju njene vere. Vprašanje je, ali se ni država v tem delu celo identificirala s Katoliško cerkvijo?

Država in njeni deli, kot so npr. državni organi ali pa institucije, kjer je država ustanovitelj, morajo biti svetovnonazorski in versko nevtralni. Država se ne sme identificirati z nobeno vero ali versko skupnostjo, nobene podpirati (niti ne sme ovirati) in nikogar indoktrinirati z neko vero. Država tudi ne sme od nikogar zahtevati, da bi sprejel določeno versko ali drugo prepričanje. To je na kratko bistvo ločenosti države in verskih skupnosti po 7. členu ustave.

Z vstopom Teološke fakultete v Univerzo v Ljubljani je prišlo do grobe kršitve 7. člena ustave, saj se je Republika Slovenija kot država zelo očitno postavila na stran Katoliške cerkve. Le-to podpira, ji financira izobraževanje kandidatov za duhovnike, širi celo njen nauk, vse to z državnimi sredstvi, s sredstvi vseh davkoplačevalcev. Država ni več versko nevtralna, saj je v tem delu postala eno s Katoliško cerkvijo, čeprav je z njo po ustavi ločena. Za Katoliško cerkev celo misionira.

Da se odpravi to očitno protiustavno stanje, je društvo pripravilo pobudo za izločitev Teolške fakultete iz Univerze v Ljubljani s predlogom za spremembo Zakona o visokošolskem izobraževanju in Odloka o preoblikovanju Unvierze v Ljubljani. Pobudo je že poslalo Vladi Republike Slovenije.

Več o tem preberite pod Pobuda za pripravo sprememb Zakona o visokošolskem izobraževanju in Odloka  o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (izločitev Teološke fakultete iz Univerze v Ljubljani).

Tiskovni sporočili

Javnosti smo posredovali tudi sledeči tiskovni sporočili:

• Razmišljanja ob smrti papeža!
• Ali so predstavniki Republike Slovenije v imenu države
  protiustavno priznali oz. se poklonili primatu Katoliške cerkve?

   

Pobuda za spremembo in dopolnitev 
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih  

V Republiki Sloveniji je mnogokrat eno izmed običajnih dejanj ob rojstvu otroka tudi njegov krst. Običajno in neproblematično dejanje, bi rekel marsikdo. Zdi se jim nekaj normalnega, nekaj kar spada k tradiciji. Večina staršev, ki dajo svoje otroke krstiti, o pravem pomenu krsta sploh ne razmišlja.

Vendar pa se postavi vprašanje, ali je krst dojenčkov res tako neproblematičen?

Ustava Republike Slovenije v 41. členu (svoboda vesti) določa naslednje:«Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.«

Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da imajo tudi otroci pravico do verske opredelitve in da mora biti usmerjanje starše glede verske vzgoje v skladu s to pravico in z otrokovo starostjo in zrelostjo.

V vsakdanjem življenju mnogi starši ne upoštevajo otrokove pravice do verske opredelitve, pri čemer se sklicujejo na svojo ustavno pravico do verske vzgoje svojih otrok. Očitno gre za konflikt dveh ustavnih pravic, pravice staršev in pravice otrok. Sedaj po načelu močnejšega zmaguje v glavnem pravica staršev, kar pa je protiustavno.

Zato je društvo pripravilo pobudo za spremembo in dopolnitev Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in jo posredovalo Vladi RS. S spremembo tega zakona bi bilo določeno, da bi o krstih otrok odločalo sodišče, saj mora nekdo nepristranski tehtati pravice staršev in otrok ter odločiti v korist otroka, ki je tudi ustavna vrednota. Večina staršev namreč v glavnem že po naravi stvari ne more biti nepristranska, posebej katoliki, ki imajo dolžnost, da takoj po rojstvu dajo krstiti otroka, pod grožnjo raznih cerkvenih sankcij.

Preberite si pobudo za spremembo in dopolnitev Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Tiskovno sporočilo

Društvo je poslalo medijem tiskovno sporočilo, ki nosi naslov "Korenine nemških koncentracijskih taborišč".

Omenjeni tekst se nanaša problematiko žrtev nacističnih žrtev koncentracijskih taborišč. V teh taboriščih so bili pobiti milijoni, predvsem Judi. Da je prišlo do poboja Judov, ni slučajno. Korenine teh grozodejstev so stare in izhajajo iz cerkvenega nauka. Zato se postavi vprašanje: ali niso žrtve nacističnih taborišč v resnici žrtve cerkve?

Berite tiskovno sporočilo "Korenine nemških koncentracijskih taborišč".

Na spletnem forumu časopisa Finance lahko spremljate debato o tiskovnem sporočilu.

http://www.finance-on.net/forums.php?mode=zoom&id=234639

"Judje so bili žrtve druge svetovne vojne, ampak danes delajo velike neumnosti in so vredni marsikatere obsodbe", je v Večeru (11.2.2005) izjavil dr. Ivan Štuhec, visok cerkveni predstavnik. Ta izjava je tudi eden izmed dokazov, da se politika katoliške cerkve do Judov ni spremenila, njen do Judov sovražen in militantni odnos se nadaljuje.

Ko boste prebrali tekste na tej spletni strani, Vam svetujemo, da premislite, ali boste še ostali v takšni cerkvi, če ste slučajno še njen član!

Kajti biti član takšne organizacije, pomeni biti soodgovoren za vsa njena dejanja!

"Pojdi iz nje, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njenih grehih in da te ne zadenejo njene nadloge." (Razodetje 18, 4) 

Postopek izstopa iz Katoliške cerkve:
Kdor želi izstopiti iz RKC, naj pošlje (priporočeno) župniji, kjer je bil krščen,  izstopno izjavo oz. dopis , da izstopa iz Katoliške cerkve. Zahteva naj tudi, da se mu izda potrdilo, da je izstopil iz cerkve. Dopis, da izstopa lahko pošlje tudi krajevnemu škofu, ki o tem obvesti župnika župnije krsta. Če župnik noče izdati potrdila o izstopu, naj piše na škofijo in zahteva, da se njegov izstop vpiše v ustrezne cerkvene knjige in o tem izda potrdilo. Če še to ne bo uspešno, naj poišče pomoč strokovne osebe.

Pišite nam, kakšne izkušnje imate z izstopom iz cerkve.

Vzorec izstopne izjave v Wordu.

Iz tiskovnega sporočila Slovenske škofovske konference (10.11.2004):
Iz katoliške Cerkve je mogoče formalno izstopiti, vendar notranja zakramentalna vez ostane, ker je zakrament krsta v skladu z učenjem Cerkve neizbrisno znamenje (prim ZCP kan. 849). Kdor iz Katoliške cerkve formalno izstopi, ni več subjekt pravic v skladu z določili Zakonika cerkvenega prava, hkrati pa ga vežejo vsi Božji in cerkveni zakoni, razen kanonične oblike poroke. (dr. Andrej Saje, tiskovni predstavnik SŠK)

Po nauku Katoliške cerkve torej oseba, ki izstopi iz te cerkve, ostane brez pravic, še vedno pa jo vežejo vsi Božji in cerkveni zakoni. Po cerkvenem mnenju v bistvu torej sploh ni izstopa, saj mora biti izstop celovit in ne samo formalen. To pa je v nasprotju z 41. členom ustave, ki garantira vsakomur svobodo vesti. Nerazumljivo je, da nekdo izstopi iz neke organizacija, pa ima še vedno dolžnosti do te organizacije. Več o tem si preberite pod Izstop iz KC. Ali ne gre pri tem za neke vrste suženjstvo?

Preberite si intervju z eno izmed žrtev Katoliške cerkve.

Pozivamo vse žrtve cerkve, da se nam javijo! Kot žrtve cerkve smatramo tudi davkoplačevalce, ki morajo preko davkov prisilno financirati katoliško cerkev.

Če potrebujete pravno pomoč v zvezi s cerkvijo, se lahko obrnete na društvo. Društvo lahko pomaga pri iskanju zaupne pravne pomoči.

Če vas zanima, kako je cerkev prišla do svojega bogastva in kolikšno to je (podatki za Nemčijo), potem preberite tekst:

CERKVENO BOGASTVO JE KRVNINA

Tekst je prevod brošure Der Reichtum der Kirche ist BLUTGELD.

 Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, 2004-2008
E-mail: info@zrtve-cerkve.org
 Internet: www.zrtve-cerkve.org