V A B I L O
V
sklopu okroglih miz s skupnim naslovom
Redefinicija odnosa država - katoliška cerkev
vabi
na okroglo mizo z naslovom:
Kaj je potrebno spremeniti v
Zakonu o verski svobodi?
v petek, dne 26.2.2010 ob 17.00 uri
v prostorih Inštituta za ekologijo (Micelij),
Štihova 5, Ljubljana.
Sodelujejo dr. Srečo Dragoš, dr. Marjan Smrke in odvetnik Vlado Began.
Vstop prost!
Predsednica in pravni zastopnik društva sta bila v torek, 16.2.2010 gosta Radia Sraka v Novem mestu. Sodelovala sta v oddaji z naslovom Naš vsakdanjik. Do oddaje lahko pridete preko spletnega naslova http://www.radiosraka.com/default.cfm?Jezik=Si&Kat=021115&ID=1177
Istega dne je pravni zastopnik društva
sodeloval v prispevku o presajanju organov v oddaji Novice na POP TV ob 19. uri.
Prispevek o darovanju organov se začne v sredini 33 minute.
Prispevek si lahko ogledate na
http://poptv.si/multimedia/novice-607.html
Pred
nekaj meseci so svobodni kristjani na svoji internetni strani
www.christus-oder-kirche.de
objavili najprej besedilo opomina, ko pa cerkve niso reagirale na to, pa še
tožbo, v kateri zahtevajo, da se katoliški cerkvi prepove imenovati se
kristjanska. Ta novica je naletela na veliko zanimanje tiska na Poljskem,
predvsem pa v državah zahodne Evrope, kot so Italija, Španija, Francija in sama
Nemčija.
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve z velikim zanimanjem spremlja ta korak
Svobodnih kristjanov Nemčije.
Te
dni (10.2.2010) je bila na upravnem sodišču v Freiburgu sodna obravnava. Sodišče
je tožbo zavrnilo. O vsem tem je poročalo več medijev. Več o
odzivih medijev ...
Tiskovno sporočilo
V sobotni prilogi Dela (6.2.2010) je bil objavljen intervju z nadškofom Stresom.
V tem intervjuju je dr. Stres med drugim v zvezi s cerkveno pedofilijo dejal, da je ponavadi tako, da škof za spolne zlorabe izve šele, ko je škandal zunaj. Iz odgovora bi bilo mogoče sklepati, da škofje v Sloveniji ne vedo za pedofilijo svojih duhovnikov in zanje ponavadi izvedo šele, ko nastane škandal. Temu nasproti je potrebno postaviti izjavo dr. Sajeta, tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference, ki je v nekem intervjuju (Mag, 11.10.2006) izjavil, da ima cerkev (KC) učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov. Če ima KC učinkovit pregled in nadzor nad delom svojih duhovnikov, potem je iz tega mogoče sklepati, da dobro ve, kateri duhovnik spolno zlorablja otroke. Ker gre za dve različni izjavi o isti stvari, se postavi vprašanje, kdo ima prav: dr. Stres, ki pravi, da škof za cerkveno pedofilijo izve šele takrat, ko nastane škandal, ali dr. Saje, iz besed katerega jasno izhaja, da cerkev, torej tudi škof, dobro pozna svoje duhovnike, iz česar je mogoče sklepati, da ve za njihove spolne zlorabe otrok še pred nastankom škandala? Kdo ne govori resnice? Ker je cerkev pravi mojster v nadzoru nad ljudmi, se je mogoče bolj nagibati k besedam dr. Sajeta, še posebej zaradi tega, ker njegovo izjavo cerkev ni demantirala. Ali mogoče besede dr. Stresa služijo olepševanju podobe cerkve v javnosti in s tem zavajanju, v čemer je cerkev pravi mojster?
Ko je bil sedanji papež v letu 2008 na obisku v ZDA, je med drugim dejal, da v cerkvi ne more biti več prostora za pedofile in da bodo iz nje izključeni. Ker je v Sloveniji že nekaj pravnomočno obsojenih duhovnikov, npr. Frantar, Žnidarič, se postavi vprašanje, ali je KC v Sloveniji omenjena duhovnika že izključila iz cerkve? To bi namreč moralo biti narejeno glede na papeževe besede o izključitvi pedofilov iz cerkve. Če da, zakaj o tem ni obvestila javnosti, saj je bila papeževa izjava o izključitvi javno objavljena, če pa ne, ali ne deluje v nasprotju s papeževo voljo. Ali pa so bile mogoče papeževe besede o izključitvi pedofilov samo pesek v oči javnosti in duhovniki pedofili ne bodo izključeni iz cerkve?
V omenjenem intervjuju v Delu je dr. Stres tudi dejal, da v Sloveniji predstavljajo darovi vernikov okrog 80% sredstev za delovanje cerkve, neko malenkost pa primakne še država. Kot je javno objavila KC, so bili npr. prihodki škofij v letu 2008 okoli 25 milijonov evrov, iz informacij javnega značaja pa je razvidno, da je država v letu 2008 transferirala cerkvi, na kakršni koli pravni podlagi, kakšnih 20 milijonov evrov, če ne še več. Ker je 20 milijonov bistveno več kot nekaj malega glede na 25 milijonov prihodkov slovenskih škofij, je jasno, da zadeve ne gredo skupaj. Ali ne drži izjava dr. Stresa, da država za zadovoljevanje cerkvenih potreb primakne samo nekaj malega, ali pa prihodki škofij niso vsi prihodki KC v Sloveniji, kot bi bilo to sklepati iz dejstva, da je npr. cerkev za leto 2008 objavila samo prihodke škofij. Mogoče pa prihodki škofij sploh ne zajemajo prihodkov župnij, ki so del škofij, ali redov, karitasa, opus dei in drugih. Če je temu tako, ali niso bili potem prihodki cerkve v Sloveniji v letu 2008 bistveno večji kot 25 milijonov evrov, na kar namiguje cerkev z javno objavo samo prihodkov škofij. Če država primakne samo neko malenkost, kot to pravi dr. Stres, ali niso bili potem prihodki cerkve v letu 2008 kakšnih 100 milijonov evrov ali še več? Če je temu tako, ali katoliška cerkev, s tem, ko javno objavlja samo prihodke škofij, ostalih cerkvenih organizacij pa ne, namerno zavaja javnost?
Koliko časa bo cerkev še vlekla ljudi in državo za nos? Koliko časa bo še moralo revno ljudstvo financirati super bogato cerkev, cerkev, katere premoženje se po svetu ocenjuje na več 1000 milijard evrov, v Sloveniji pa na več milijard evrov?
Tiskovno sporočilo
V ljubljanski nadškofiji je bil umeščen nov nadškof . Maše
oz. verskega obreda umestitve novega nadškofa se je udeležil tudi slovenski
državni vrh. V cerkvi je bilo mogoče videti predsednika države, vlade in SAZU,
predsednika vrhovnega sodišča, načelnika generalštaba Slovenske vojske in druge.
Katoliška cerkev je po ustavi ločena od države. To pomeni,
da mora biti država do nje nevtralna. Med drugim to pomeni tudi, da se država
oz. njeni predstavniki ne smejo udeleževati verskih obredov te cerkve. Zato je
nerazumljivo, da so se umestitve novega nadškofa udeležili predstavniki
slovenske države. Ali se niso s tem priklonili novemu nadškofu oz. cerkvi, torej
zasebni organizaciji, ki niti ne priznava pravnega reda Slovenije, če je v
nasprotju z njenimi evangeliji? Ali niso s svojo udeležbo priznali primat
katoliške cerkve nad slovensko državo? Cerkve, katere nauk v mnogočem krši
slovensko ustavo, saj npr. ne priznava pravice do življenja, poleg tega pa krsti
otroke brez njihovega soglasja, kar je huda kršitev svobode vesti, ki je ena
temeljnih pravic po ustavi. Namesto da bi predstavniki države v skladu s svojimi
dolžnostmi cerkveni nauk in cerkvena dejanja spravili v ustavni okvir, hodijo na
njene verske prireditve in se ji s tem klanjajo ter tako krepijo njeno pozicijo.
Ali ni slovenski državni vrh cerkvi s svojo udeležbo na verskem obredu umestitve
nadškofa in svojimi izjavami ob tem namignil, da ji bo še bolj popuščal, kot ji
je sedaj in da bo dobila to, kar zahteva. Še več denarja, kmalu tudi državno
financirano vojaško škofijo, nato verouk v javni šolski prostor, kasneje kaj
drugega, na koncu pa oblast v Sloveniji. In vse to ob načelu ločitve države in
cerkve.
Slovenski državni funkcionarji predstavljajo državljane
Slovenije. Med njimi so tudi prakristjani, protestanti, judi in pripadniki
mnogih drugih ver ter ateisti. Tudi vse te predstavlja državni vrh in mora zato
delovati tudi v njihovem imenu.
Državni vrh se je s tem, ko se je udeležil spornega verskega obreda, le-tega
udeležil tudi v imenu prej navedenih skupin državljanov. Ali je imel soglasje,
da se lahko v njihovem imenu udeleži njim tujega verskega obreda? Katerega se
mnogi sami sigurno ne bi udeležili! Če ga ni imel, ali ni kršil njihove svobode
vesti? Ker je malo verjetno, da bi imel omenjeno soglasje, je jasno, da je
državni vrh kršil ustavno določilo glede svobode vesti, vsaj na simbolni ravni.
S tem je državni vrh pokazal, da mnogim državljanov ne priznava svobode vesti, s
čimer se je izenačil s katoliško cerkvijo, ki tudi ne priznava
te svobode, kar je razvidno vsaj iz tega, da krsti dojenčke. Pa čeprav
celo v svoji bibliji omenja Jezusove besede, ki je rekel, da se naj prvo uči in
nato krsti. Vse to pa ni kršitev samo svobode vesti, temveč tudi poniževalno in
diskriminatorsko do mnogih nekatolikov, saj so ti samo orodje političnih iger
med državo in cerkvijo. Tako se je državni vrh vključil tudi v evangelizacijo
Slovenije, ki jo vrši cerkev. In to na žalost tudi s pomočjo države, ki poleg
tega, da se udeležuje verskih obredov, še sofinancira mnoge cerkvene dejavnosti
s preko 10 milijonov evrov letno, v letu 2008 kar s okoli 20 milijoni, pa čeprav
je premoženje katoliške cerkve v Sloveniji vredno več milijard evrov, na svetu
pa več tisoč milijard.
Škoda, da državni vrh ni sledil zgledu direktorja urada za
verske skupnosti, ki se, kar je v skladu z ustavo, ni udeležil verskega obreda
umestitve novega nadškofa. Državni vrh je s tem pokazal svojo servilnost
organizaciji, katere zgodovina je polna krvi in ki še do danes ni preklicala
svojega nauka, ki je to povzročil.
Tiskovno sporočilo
V Večeru je bil dne 12.12.2009 objavljen
intervju z novim ljubljanskim nadškofom Stresom. Ta je v intervjuju med drugim
dejal: “Napet odnos med državo in Cerkvijo povzroča nujno politizacijo. Toda za
to nismo mi krivi, ampak politika. Če bi slovenska politika zadeve s Cerkvijo že
uredila, tako kot so jih drugod, ne bi bilo konfliktov. Niti potrebe po
cerkvenem liderju. Kdaj je nujen vojskovodja? V vojnem stanju! Ampak tega
vojnega stanja nismo mi povzročili. Povzroča nam ga oblast. In javno mnenje.”
Iz Stresovih besed je mogoče zaključiti,
da obstaja vojno stanje med katoliško cerkvijo in slovensko državo in da je to
povzročila Slovenija. Ni mogoče najti
besed, s katerimi bi se dalo opisati neverjetne Stresove besede: Slovenija naj
bi ustvarila vojno stanje z Vatikanom oz.
katoliško cerkvijo. Resnica pa je seveda ravno obratna. Če res obstaja vojno
stanje med Slovenijo in Vatikanom, je to stanje povzročila ravno cerkev oz.
njena matica Vatikan. Ta že ves čas napada Slovenijo in zahteva verouk v javne
šole, zahteva še več državnega financiranja lastnih dejavnosti, zahteva nove
konkordate, zahteva s strani države financirano vojaško škofijo, ponižuje
Slovenijo in njene državljane, … Poleg tega cerkev sploh ne priznava slovenskega
pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, njen verski nauk pa je v
globokem nasprotju s slovensko ustavo (krst dojenčkov, še vedno veljavna
katoliška smrtna kazen, poniževanje žensk, drugače verojuči nimajo pravice do
življenja, …) Ker naj bi bilo vojno stanje v Sloveniji, je tudi logično, da ga
je lahko povzročila samo cerkev, saj Slovenija ne more napasti Slovenije oz.
sama sebi povzročiti vojnega stanja. Skratka, Vatikan že ves čas smatra
Slovenijo za svojo kolonijo, kjer želi slej ali prej ustvariti cerkveno državo
in to s tendenco, da bo v njej vladala zelo krvava stara zaveza. Ta, ki je že
ves čas v glavnem podlaga za cerkveno nasilje v družbi. In ki z Bogom vsekakor
ne more imeti nobene zveze. Slovenija hlapec, Vatikan gospodar. Kdaj se bo
slovenska politika oz. javnost zbudila?
V istem intervjuju je vatikanski
vojskovodja, kot je v bistvu Stres sam sebe imenoval, še dejal, da se cerkev
brani, je v šibkejšem položaju, nima oblasti. Sedaj je cerkveni vojskovodja
javno med vrsticami povedal, kaj cerkev želi v Sloveniji: OBLAST. In do te
očitno hoče priti, če ne zlepa, pa zgrda oz. s pomočjo vojnega stanja. Na vsak
način jo hoče imeti. Zakaj? Najmanj zato, da se polasti davkoplačevalskega
denarja. Ne zadoščajo ji tisoče in tisoče milijard, ki jih ima po vsem svetu, ne
zadoščajo ji milijarde, kolikor je vredno cerkveno premoženje v Sloveniji.
Če je v Sloveniji res vojno stanje med
Vatikanom in slovensko državo, morajo državni organi takoj reagirati. Potrebno
bi bilo razmisliti o tem, da se obvesti OZN o napadu na Slovenijo, pa tudi pakt
Nato, da se ustrezno aktivira severnoatlantska pogodba. Takoj bi bilo potrebno
razpustiti katoliški vojaški vikariat v Slovenski vojski, saj je to trojanski
konj, odstraniti teološko fakulteto iz državne univerze in prenehati kakršno
koli državno financiranje katoliške cerkve. Še posebej pa bi bila važna prepoved
delovanja katoliške cerkve v Sloveniji v smislu 12. člena Zakona o verski
svobodi. Če je v Sloveniji res vojno stanje med Vatikanom in slovensko državo,
potem tudi ni jasno, kako se lahko vatikanski agresorji s svojim vojskovodjem na
čelu prosto sprehajajo po slovenskih ulicah.
Zadnji čas je, da slovenski politični
vrh na čelu s predsedniki Türkom, Gantarjem in Pahorjem reagira ter zavaruje
suverenost Slovenije in njenih državljanov oz. ljudstva. Plačan je zato, da
deluje za blaginjo Slovenije in ne Vatikana. V ta namen so mnogi tudi prisegli.
V sklopu okroglih miz s skupnim naslovom
Redefinicija odnosa država - katoliška cerkev
vas vabimo
na okroglo mizo z naslovom:
Ločenost države in cerkve s poudarkom na državnem financiranju cerkve.
Državno financiranje cerkve:
ustavno ali protiustavno?
Okrogla miza bo
petek, dne 20.11.2009 ob 17.00 uri
v prostorih Hotela Park, Tabor 9, Ljubljana.
Sodelujejo dr. Srečo Dragoš, dr. Marjan Smrke in odvetnik Vlado Began.
Vstop prost!
Izšla je nova številka časopisa Razmisli (št.
). Zaenkrat smo izdali samo elektronsko
verzijo.
Nekaj naslovov:
-
Cerkev se vmešava v notranje zadeve Slovenije - ta molči
-
Kdaj javne tudi bilance župnij
- Papež Benedikt sliši glasove.
Novo številko časopisa Razmisli si lahko ogledate
tukaj.
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Katoliška cerkev in njene organizacije dobijo mnogo sredstev ne samo iz državnega proračuna, temveč tudi iz občinskih proračunov. Čeprav je ta cerkev nepredstavljivo bogata, saj se njeno premoženje ocenjuje na več 1.000 milijard evrov, to bogastvo povečujejo še slovenske občine. Te letno dajo cerkvi na kakršnikoli pravni podlagi več milijonov evrov, v letu 2008 so verjetno bili kakšni trije. Redke so slovenske občine, ki cerkvi ne dajo sredstev. Katoliška cerkev pa je v letu 2008 dobila iz državnega proračuna še približno 15 milijonov evrov.
Občinsko financniranje cerkve oz. njenih organizacij je sporno vsaj z vidika ločenosti države in verskih skupnosti, ustavnega načela socialne države kot tudi 41. člena ustave. Zato smo na občine poslali pobudo, da prenehajo s financiranjem institucij katoliške cerkve in da ta denar raje namenijo za reševanje socialnih problemov ali za razvojne programe, tam, kjer pa morajo financirati cerkev, ker jim to velevajo predpisi, pa da predlagajo spremembo teh predpisov. Kriza je namreč vedno večja, vedno več ljudi je brezposelnih in živi v revščini. Vprašanje je tudi, ali je moralno v tej hudi krizi financirati organizacijo, ki ima nepredstavljivo veliko premoženje, ki pa ga upravlja samo en človek – papež in ki ga noče razdeliti med reveže, ki jih je na svetu več milijard, več kot ena milijarda je samo takšnih, ki nimajo dovolj hrane. Revne slovenske občine financirajo super bogato cerkev.
V Sloveniji še vedno odmeva “afera” Gulič. Vlada RS je namreč imenovala Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti, čeprav je bila katoliška cerkev proti temu. Ob imenovanju Aleša Guliča je ostro reagiral Sveti sedež. Njen predstavnik kardinal Rode je celo rekel, da si takšne provokacije niti partija ni dovolila in se je tudi ne bi. Zanj je takšno imenovanje neodgovorno. Predsednika vlade Pahorja zaradi tega imenovanja naj ne bi hotel sprejeti niti papež. Katoliška cerkev je torej zelo negativno reagirala na to zadevo.
Kardinal Rode kot tudi papež sta predstavnika Svetega sedeža, ta pa je tuj subjekt, država “sui generis”. Zato kot takšna nimata nobene pravice, da ocenjujeta oz. kritizirata izbiro direktorja urada za verske skupnosti in se s tem vmešavata v notranje zadeve Slovenije ter v njeno suverenost. Takšen odnos Svetega sedeža do Slovenije ni samo sporen z vidika mednarodnega prava, temveč tudi zelo podcenjujoč in poniževalen do Slovenije. Katoliška cerkev očitno obravnava Slovenijo kot svojo last, kot svoj teritorij, še posebej zato, ker katoliška cerkev kot celota in seveda kot delna cerkev v Sloveniji, ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, ne priznava pravice do življenja, kar je v nasprotju z našo ustavo, protiustavno krsti dojenčke in jim s tem jemlje versko svobodo ter onemogoča celovit izstop iz cerkve. Poleg tega pa cerkev stalno komentira notranje zadeve Slovenije, čeprav je tuj subjekt in te pravice sploh nima.
Ker to ni prvi napad katoliške cerkve na Slovenijo in njeno suverenost, večkrat je jo napadel že omenjeni Rode, in ne samo on, smo predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Türku poslali pobudo, da ob takšnih cerkvenih napadih in ob njenem vmešavanju v notranje zadeve Slovenije reagira v skladu z mednarodnim pravom in ustavo RS ter zaščiti interese in suverenost Republike Slovenije.
Na tiskovni konferenci, ki bo
v četrtek, 22.10.2009 ob 11.00 uri
v Hostlu Celica, Metelkova 8, Ljubljana
vam tako želimo predstaviti:
Pobudi bo predstavil Vlado Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Pobudo za prenehanje občinskega financiranja institucij katoliške cerkve
si lahko preberete tukaj, Pobudo predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Türku v zvezi z napadi Svetega sedeža na suverenost Republike Slovenije ob imenovanju novega direktorja urada za verske skupnosti pa tukaj.Društvo je za javno predstavitev mnenj o predlogu Družinskega zakonika v Državnem zboru dne 12.10.2009 pripravilo mnenje in predloge. Predlagalo je, da se v Družinski zakonik določi, da krst dojenčkov oz. otrok, ki niso dovolj stari in zreli, da bi lahko dojeli pomen krsta in s tem vstopa v katoliško cerkev prepove. Gre za ukrep za zaščito otroka in njegove svobode vesti, torej njegovih vitalnih koristi.
Društvo je tudi predlagalo, da se v zakoniku prizna otrokom pravica do vegetarijanske in veganske prehrane ter zaveže vse organizacije, ki so v kontaktu z otroci, da jim omogočijo realizacijo te pravice.
Zadnji predlog je bil, da se v okviru nezastarjivosti kaznivih dejanj po 95. členu Kazenskega zakonika ali pa Družinskem zakoniku določi, da kazenski pregon ne zastara tudi za kazniva dejanja iz 173. in 174. člena Kazenskega zakonika ali pa da se zastaralni rok precej podaljša. Gre za kazniva dejanja s spolno vsebino do otrok. To so huda kazniva dejanja, ki so storjena do šibkih članov naše družbe in zato mora biti čas za kazenski pregon zelo dolg, kajti mnoge žrtve dolgo časa ne upajo spregovoriti, pa še storilci storijo vse, da se skrijejo. Še posebej se skrivalnice igra katoliška cerkev.
Celoten tekst si lahko preberete tukaj.
Tiskovno sporočilo
V Sloveniji še vedno odmeva “afera” Gulič. Vlada RS je namreč imenovala Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti, čeprav je bila katoliška cerkev (KC) proti temu. Ta je namreč želela imeti na tem mestu dr. Čeparja, ki je vodil ta urad prej.
Jasno je, zakaj je KC želela imeti v uradu svojega človeka - ker je kot član cerkve dolžan širiti in braniti katoliško vero vsepovsod in vedno, tako tudi v okviru omenjenega urada. Član KC je celo dolžan zavrniti slovensko ustavo, če je v nasprotju z evangeliji. Tudi pri svojem delu v okviru državnih organov Slovenije. Seveda vsega tega preko ateista A. Guliča, za ateista pa se je ta označil sam, ne more imeti oz. doseči.
Ob imenovanju Aleša Guliča je ostro reagiral Sveti sedež. Njen predstavnik kardinal Rode je celo rekel, da si takšne provokacije niti partija ni dovolila in se je tudi ne bi. Zanj je takšno imenovanje neodgovorno. Predsednika vlade Pahorja zaradi tega imenovanja naj ne bi hotel sprejeti niti papež. Katoliška cerkev je torej zelo negativno reagirala na to zadevo.
Kardinal Rode kot tudi papež sta predstavnika Svetega sedeža, ta pa je tuj subjekt, država “sui generis”. Zato kot takšna nimata nobene pravice, da ocenjujeta oz. kritizirata izbiro direktorja urada za verske skupnosti in se s tem vmešavata v notranje zadeve Slovenije ter v njeno suverenost. Takšen odnos Svetega sedeža do Slovenije ni samo sporen z vidika mednarodnega prava, temveč tudi zelo podcenjujoč in poniževalen do Slovenije. Katoliška cerkev očitno obravnava Slovenijo kot svojo last, kot svoj teritorij, še posebej zato, ker katoliška cerkev kot celota in seveda kot delna cerkev v Sloveniji, ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, ne priznava pravice do življenja, kar je v nasprotju z našo ustavo, protiustavno krsti dojenčke in jim s tem jemlje versko svobodo ter onemogoča celovit izstop iz cerkve. Ali ni bil dan predlog za prepoved delovanja KC, dokler svojega delovanja ne uskladi z ustavo? Slovenski davkoplačevalci pod prisilo obilno financirajo KC in njene institucije, v letu 2008 so ji na kakršni koli pravni podlagi dali okoli 20 milijonov evrov, v zahvalo pa imajo poniževanja s strani cerkve.
Na takšno cerkveno provokacijo bi bilo potrebno reagirati. Prvi, ki bi morali reagirati, so državni organi. Reakcija je molk. Molčali so predsednik vlade, parlamenta in države. Predsednik vlade se je v Vatikanu zaradi imenovanja Aleša Guliča celo opravičeval, kar je popolnoma nesprejemljivo. Ali je predsednik vlade podrejen cerkvi, da se ji opravičuje? Ali se bo za takšno opravičevanje opravičil tudi slovenskim državljanom? Ali se omenjeni predsedniki bojijo KC ali pa mislijo, da to ni njihova naloga. Nekateri so celo prisegli, da bodo delovali za blaginjo Slovenije, sedaj pa molčijo. In obramba suverenosti Slovenije napram Svetemu sedežu je delovanje za blaginjo Slovenije. Če so tiho, ali ne delujejo proti Sloveniji? Torej protiustavno in so zato bolj ali manj enaki kot KC. Zato pozivamo vse tri predsednike, da takoj reagirajo in zaščitijo suverenost Slovenije.
Zahtevajo naj opravičilo in dajo vedeti, da je takšno vmešavanje v suverenost Slovenije nesprejemljivo.Omenjeni predsedniki si lahko vzamejo za zgled hrvaškega predsednika Mesića, ki je pred kratkim katoliški cerkvi povedal marsikaj, kar ji gre. V tem pogledu so slovenski predsedniki daleč zadaj in se zdi, kot da še niso dojeli prave biti katoliške cerkve. Predsednik Türk je bil sicer na dobri poti, ko je pridigo nuncija
Castella v Kočevskem Rogu označil kot neprimerno in za vmešavanje v notranje zadeve Slovenije, vendar pa sedaj molči. Zato naj to pot čimprej nadaljuje ter izjavo kardinala Rodeta in ravnanje papeža označi za neprimerno in vmešavanje v notranje zadeve Slovenije.Predsednica društva Janja Škrjanc in pravni zastopnik Vlado Began sta bila v ponedeljek dne 21.9.2009 od 00.10 do 02.00 gosta nočnega programa na Radio Slovenija. Oddajo lahko poslušate na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/play/janja-skrjanc/ava2.45153846/
Oba sta tudi sodelovala v oddaji RAZKRITO: Cerkev in spolno nasilje nad otroki, ki jo je pripravil spletni portal N-TV. Oddajo si je mogoče ogledati na naslovu http://www.n-tv.si/razkrito-cerkev-in-spolno-nasilje-nad-otroki
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Na svetu je vedno večja kriza. Podjetja propadajo, število brezposelnih se veča. Tudi v Sloveniji je podobno. Za omilitev posledic krize je potrebno mnogo sredstev. Ker je teh vedno manj, je potrebno poiskati nove vire, predvsem tiste, ki ne ogrožajo revnih, oz. državnih sredstev. Sredstva je potrebno dobiti pri tistih, ki jih imajo. In ena izmed institucij, ki ima mnogo denarja oz. sredstev, je katoliška cerkev in njene institucije. Ta je neizmerno bogata, saj je njeno celotno premoženje po vsem svetu ocenjeno na več 1000 milijard evrov. Zelo bogata je katoliška cerkev tudi v Sloveniji. V okviru denacionalizacije je cerkev že dobila za slabih 200 milijonov evrov premoženja.
Čeprav je katoliška cerkev zelo bogata organizacija, pa je oproščena plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za cerkve, kapele, samostane, škofije, župnišča in druge podobne stavbe, namenjene verskim dejavnostim. Katoliška cerkev je v tem pogledu zelo privilegirana, posledica tega pa je tudi, da Slovenija vsako leto izgubi, po vsej verjetnosti, več milijonov evrov, ki bi jih sicer dobila, če bi cerkev morala plačevati nadomestilo za stavbna zemljišča za vse svoje stavbe. V Sloveniji ima katoliška cerkev več kot 2500 nepremičnin, ki so opredeljene kot kulturni spomeniki. Predvsem gre za razne cerkve, samostane, kapele in druge objekte. Navedene objekte je potrebno vzdrževati in obnavljati. Čeprav gre za cerkvene objekte, mnogo denarja za njihovo obnovo in vzdrževanje prispeva slovenska država. V letu 2008 je šlo iz javnih sredstev v ta namen več kot 3 milijone evrov. Omenjeni denar slovenskih davkoplačevalcev se torej porabi za obnovo in vzdrževanje cerkvenih nepremičnin, torej nepremičnin, s katerimi upravlja super bogat tujec in so last pravnih oseb, ki so ustanovljena po tujem pravu.
Slovenija zaradi svoje nerazumljive radodarnosti do katoliške cerkve vsako leto izgubi ogromno sredstev, tako tistih, ki jih ne pobere, pa bi jih lahko, npr. nadomestila za cerkvena stavbna zemljišča, ali pa tistih, ki jih direktno daje cerkvi kot pomoč za vzdrževanje in obnovo sakralnih spomenikov in drugih objektov. Če Slovenija v letu 2008 ne bi dala cerkvenim institucijam okoli 3 milijone evrov pomoči za vzdrževanje in obnovo sakralnih spomenikov, bi lahko s temi sredstvi bolj ali manj pokrila izgubo v Muri d.d. za leto 2008. Če bi država ves denar, ki ga je npr. v zadnjih letih dala cerkvi za namene obnove oz. vzdrževanja sakralnih spomenikov, usmerila v podjetje Muro d.d., bi le-to po vsej verjetnosti sedaj ne bi bilo pred stečajem.
Zato smo Vladi predlagali, da se preneha državno financiranje sakralnih objektov in v celoti obdavčijo cerkvene nepremičnine.
Na tiskovni konferenci, ki bo
v četrtek, 24.9.2009 ob 11.00 uri
v Hostlu Celica, Metelkova 8, Ljubljana
vam tako želimo predstaviti pobudo Vladi Republike Slovenije za prenehanje državnega financiranja katoliških sakralnih spomenikov in za celovito obdavčitev katoliških nepremičnin.
Tematiko bo predstavil Vlado Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Vabljeni!
Pobudo Vladi Republike Slovenije za objekotv in za celovito obdavčitev cerkvenih nepremičnin si lahko preberete tukaj.
VABILO NA OKROGLO MIZO
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve organizira sklop okroglih miz s skupnim naslovom Redefinicija odnosa država - katoliška cerkev. Da problematika odnosa države in cerkve oz. verskih skupnosti ni pravilno urejena, se zaveda tudi sedanja vladna koalicija, ki je zato v svojo koalicijsko pogodbo zapisala tudi člen 11.7, v katerem med drugim piše, da bodo partnerji pogodbe redefinirali odnos države in verskih skupnosti ter pri tem upoštevali 7. člen ustave.
Prva tema, ki bo na sporedu
v četrtek, 24.9.2009 ob 17.00 uri
v Hostlu Celica, Metelkova 8, Ljubljana
bo govorila o problematiki katoliškega krsta dojenčkov oz. otrok. Ta je namreč problematičen z vidika svobode vesti, ki jo vsem, tudi dojenčkom oz. otrokom, v 41. členu garantira slovenska ustava.
Na okroglo mizo smo povabili dr. Marjana Smrketa iz FDV ter odvetnika Vladka Begana, ki sta potrdila udeležbo in bosta predstavila svoj pogled na obravnavano tematiko. Povabili smo tudi katoliško cerkev oz. v njenem imenu Nadškofijo Ljubljana, ki pa na vabilo ni odgovorila.
Na okrogli mizi bo mogoče postavljati tudi vprašanja ali komentirati obravnavano tematiko.
Vabljeni.
O problematiki krsta dojenčkov oz. otrok si lahko preberete tukaj.
Izšla je nova številka časopisa Razmisli (št.
6). Zaenkrat
smo izdali samo elektronsko verzijo.
Nekaj naslovov iz časopisa:
- Sveti sedež v izgubi
- Spoštovani gospod nadškof, gospodje škofje, ...
- Velika nevarnost gensko manipuliranih organizmov
- Slovenija in pakt NATO
- Nestrpnost do gejev
- Skoraj milijon evrov cerkv.
Novo številko časopisa Razmisli si lahko ogledate tukaj.
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Vedno več je poročil o spolnih in drugih zlorabah katoliških klerikov nad otroci in to po vsem svetu. Samo v ZDA je bilo, po podatkih same cerkve, v letih od 1950 do 2002 s strani 4392 duhovnikov 10.667 primerov pedofilije. Podobno je tudi drugje. V Braziliji je v preiskavi kar 1.700 duhovnikov, mnogo pedofilskih duhovnikov pa je tudi Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Irskem, v Avstriji, na Poljskem, na Filipinih, ... V ZDA je cerkev plačala že preko milijarde dolarjev odškodnin. Poseben primer je vsekakor Irska, to pa zato, ker je tam posebna preiskovalna komisija, ki jo je ustanovila vlada, sistematično raziskala pedofilijo katoliških klerikov, ki so desetletja posiljevali, pretepali, psihično mučili, stradali in drugače mučili otroke v šolah, sirotišnicah in bolnišnicah. Doslej je katoliška cerkev na Irskem zaradi zlorab otrok morala plačati že več kot 800 milijonov evrov odškodnin, pri čemer je izplačala samo nekaj več kot 10.000 tožnikov od približno 14.000.
Tudi v Sloveniji je po vsej verjetnosti mnogo pedofilije katoliških klerikov in laikov. Pojavljalo se že prve pravne obsodbe te pedofilije. Tako je pred kratkim je postala pravnomočna sodba, s katero je bil ormoški župnik Žnidarič obsojen na 5 let in 6 mesecev zapora za treh kaznivih dejanj. V zapor mora tudi župnik Frantar, kateremu je Višje sodišče zvišalo kazen na 5 let zapora. Nek župnik naj bi spolno nadlegoval dekleta med pripravami na birmo, na slovenjgraškem sodišču pa še vedno poteka sodni postopek zoper župnika Kmeta, ki naj bi nadlegoval dve dekleti. Leta 2003 so mediji pisali, da je bil nek župnik iz okolice Celja spoznan za krivega spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. Leta 2006 je bil upokojeni župnik iz okolice Ljubljane obsojen za štiri kazniva dejanja spolnega napada z zlorabo položaja na osebo, mlajšo od 15 let.
Glede na množičnost pedofilije katoliških klerikov po vsem svetu, kar se vedno bolj razkriva in prihaja v javnost, čeprav je katoliška cerkev vse to skrivala, je po vsej verjetnosti tudi v Sloveniji mnogo spolnih zlorab otrok s strani katoliških duhovnikov. Zgoraj omenjene obsodbe oz. postopki so zato lahko samo vrh ledene gore, večina teh zlorab je javnosti še vedno skrita.
Zato pozivamo Vlado Republike Slovenije, da ustanovi posebno preiskovalno komisijo, po vzoru Irske, ki bo raziskala ravnanje katoliških klerikov, kot npr. duhovnikov, redovnikov in redovnic ter drugih v odnosu na otroke, s katerimi so imeli opravka pri svojem delu v okviru katoliških organizacij ali drugih ustanov, ki jih je vodila cerkev ali pa so v njih delovali katoliški kleriki.
Poleg tega pozivamo Vlado RS, da stori vse, da se odpravi krst dojenčkov, ki je sicer sam po sebi v nasprotju z 41. členom ustave in je mnogokrat tudi prva stopnica do spolnih ali drugih zlorab otrok s strani katoliških klerikov. Če otroci ne bi bili krščeni, bi imeli mnogo manj stikov s kleriki, saj ne bi bili člani cerkve in ne bi hodili k verouku in podobno ter bi zato bilo manj možnosti za spolne zlorabe.
Na tiskovni konferenci, ki bo
v sredo, 22.7.2009 ob 11.00 uri
v Hostlu Celica, Metelkova 8, Ljubljana
vam tako želimo predstaviti
Vabljeni!
Pobudo Vladi Republike Slovenije za ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki bo raziskala morebitne spolne zlorabe katoliških klerikov nad otroki si lahko preberete tukaj.
Nekateri mediji so poročali o tiskovni konferenci. Nekaj linkov:
RTV Slovenija:
http://www.rtvslo.si/slovenija/se-bo-preiskovalo-morebitno-pedofilijo/208184
INFOTV:
http://www.infotv.si/?p=arhiv&kat=18&id=3640
Vest.si:
http://www.vest.si/2009/07/22/preprecimo-krst-otrok-in-s-tem-tudi-cerkveno-pedofilijo/
Na tiskovni koferenci je bila tudi predstavnica STA. Na podlagi teksta te
agencije so Slovenske novice (23.7.2009) objavile kratko novico o tiskovni
konferenci.
Krajši intervju s pravnim zastopnikom društva je bil objavljen v reviji
Mladina dne 24.7.2009.
LEGENDA
I.
Bilo je v času, ko je Kristus razglašal ljudem svoj nauk. Ta nauk je bil tako jasen in bilo mu je lahko slediti, ker je očitno reševal ljudi iz zla; nemogoče je bilo, da ga ne bi sprejeli in nič ni moglo preprečiti njegovega širjenja.
Belcebub, oče in poveljnik vseh vragov, je bil vznemirjen. Jasno je videl, kako bo njegove oblasti nad ljudmi za vedno konec, če se Kristus ne odreče svojemu nauku. Bil je vznemirjen, a ni obupal, ampak je hujskal farizeje in pismouke, ki so mu bili pokorni, naj Kristusa čim bolj žalijo in mučijo. Kristusovim učencem je prišepetaval, naj bežijo od njega in ga pustijo samega. Upal je, da bodo obsodba na sramotno kazen, žalitve in dejstvo, da so ga zapustili vsi učenci, in nazadnje samo trpljenje in kazen, prisilili Kristusa, da se bo v zadnjem trenutku odrekel svojemu nauku. Če bi se odrekel svojemu nauku, bi uničil vso njegovo moč.
Delo se je končalo na križu, ko je Kristus rekel: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?“ Belcebub je pel. Ujel je okove, ki jih je pripravil za Kristusa, jih namestil na svoje noge, in sicer tako, da se ne bi mogli raztrgati, ko jih bo prikoval na Kristusa.
Toda naenkrat so se na križu zaslišale besede: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.“ Takoj nato je Kristus spregovoril: „Dopolnjeno je!“ in izpustil dušo.
Belcebub je spoznal, da je zdaj zanj vse propadlo. Hotel je sneti verige s svojih nog in pobegniti, a se ni mogel premakniti z mesta. Okovi so se zarasli z njim in mu zvezali noge. Hotel se je dvigniti s krili, a jih ni mogel razširiti. Belcebub je videl, kako je Kristus v bleščeči svetlobi stal pri peklenskih vratih, kako so grešniki od Adama do Juda prišli iz pekla, videl je, kako so se razbežali vsi vragi, videl je, kako so stene pekla neslišno razpadle na vse štiri strani. Tega ni mogel več prenašati in je s trpečim cviljenjem padel skozi razpoko v podzemlje.
Tukaj
lahko berete dalje
_______________
Lev Nikolajevič Tolstoj (1828 – 1910)
ni bil samo romanopisec, temveč tudi velik socialni in politično-moralni kritik svojega časa. V svojih delih je na temelju nauka in življenja velikega duhovnega revolucionarja in mirovnika Jezusa iz Nazareta poskušal osmisliti obstoj tuzemskega človeškega življenja in javnega socialnega življenja. Večina njegovih esejev kot tudi posamezna umetniška dela, temelječa na Nazarečanovem nauku, se odlikuje z odprto kritiko obstoječega krščansko-političnega in cerkvenega sistema, ki je pod plaščem krščanstva (in danes ni nič drugače) zlorabil Njegovo ime za svoje nebožanske cilje.
Lev Nikolajevič Tolstoj je s svojim pisanjem razdvojil javnost do te mere, da je izzval veliko navdušenje sekularizirane javnosti – kot tudi velik gnev obstoječega političnega in religioznega sistema. Zato so nekatera njegova dela in eseji bili podvrženi cenzuri - ali pa sta bila njih tiskanje in razpečevanje prepovedana.
Pravoslavna cerkev ga je izključila iz svoje skupnosti, zunaj nje je ostal vse do današnjih dni. Vse to kaže na redko ponovljeno moč in občečloveški značaj tega velikega pisca. V to lahko bralca prepriča ta esej, v njegovem času cenzuriran in prepovedan.
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Obstaja pomemben vir, kjer bi lahko država prihranila milijone eurov in jih namenila za pomoč ljudem v stiski. Gre za sredstva, ki jih država vsako leto nameni za financiranje takšnih ali drugačnih dejavnosti katoliške cerkve ali njenih organizacij. Država namreč financira oz. sofinancira teološko fakulteto, katoliško osnovno šolo in nekaj cerkvenih gimnazij, karitas, katoliške vrtce, cerkvene arhive, kurate v vojski, cerkvene domove za starejše, prispevke za socialno zavarovanje duhovnikov oz. drugih oseb verskih skupnosti, cerkvene medije, razne druge cerkvene projekte, obnovo cerkva in podobno. Vsako leto država nameni za te namene milijone in milijone eurov, npr. za Teološko fakulteto plačajo davkoplačevalci okoli 2 milijona eurov letno, za cerkvene gimnazije pa približno 5 milijonov eurov. Leta in leta morajo davkoplačevalci plačevati tudi prispevke za socialno varnost katoliških duhovnikov, sedaj je ta vsota že okoli 2 milijona letno. Seveda pa zgoraj omenjena sredstva niso edino premoženje katoliške cerkve v Sloveniji. Ta organizacija je namreč zelo bogata, saj ima preko svojih organizacij v upravljanju za več 100 milijonov eurov lastniških deležev v slovenskih podjetjih, prav tako je cerkev dobila vrnjeno nacionalizirano premoženje, tudi fevdalnega izvora oz. odškodnino zanj, vse v vrednosti, ki se že približuje 200 milijonom eurov. Vse to pa ni nič v primerjavi z vrednostjo celotnega svetovnega cerkvenega premoženja, ki po ocenah mnogih znaša več tisoč milijard eurov. In to premoženje upravlja samo ena osebe – papež. Če država ne bi financirala katoliške cerkve, ne bi samo prihranila milijone eurov, temveč bi ravnala tudi v skladu s slovensko ustavo, ki v 7. členu določa, da so država in verske skupnosti ločene. Iz načela ločenosti namreč izhaja tudi to, da država ne sme financirati nobene verske skupnosti, niti njene dejavnosti ali pa njenih organizacij.
Vladi Republike Slovenije oz. slovenski državi zato predlagamo, da preneha s financiranjem katoliške cerkve, njenih organizacij oz. dejavnosti in tako prihranjena sredstva plasira v socialne projekte za pomoč revnim. Katoliški cerkvi pa predlagamo, da se odpove javnim sredstvom in kot nadomestilo za ta sredstva uvede cerkveni davek, ki ga naloži svojim vernikom. V kolikor ga ti ne bi plačali, bi ga izterjala preko sodišča. Pravno podlago za ta ukrep ima cerkev v svojem Zakoniku cerkvenega prava, ki v kanonu 222 določa, da vernike veže dolžnost podpirati cerkev v njenih potrebah.
Na konferenci, ki bo
v sredo, 29.4.2009 ob 11.00 uri
v prostorih MOL, četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
predlog vladi RS za prenehanje financiranja katoliške cerkve in za uvedbo cerkvenega davka
poziv
Slovenski škofovski konferenci za odpoved javnim sredstvom in za uvedbo
cerkvenega davka.
Tematiko bosta predstavila:
Moris Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno vabljeni!
Predlog vladi RS za prenehanje financiranja katoliške cerkve in za uvedbo cerkvenega davka si lahko preberete tukaj.
Poziv Slovenski škofovski konferenci za odpoved javnim sredstvom in za uvedbo cerkvenega davka si lahko preberete tukaj.
Prispevek InfoTV o tiskovni konferenci si lahko ogledate na naslednjem spletnem naslovu http://www.infotv.si/?p=arhiv&kat=17&id=2982
Tiskovno sporočilo
Slovenska vlada je Rdečemu križu Slovenije in Slovenskemu Karitasu namenila vsakemu po 500.000 evrov kot pomoč za njuno dobrodelno dejavnost. Vlada še razmišlja, tako predsednik Pahor, da bi obema organizacijama dala pomoč v višini 2,3 milijona evrov, da bi lahko obe organizaciji uspešno opravili svoje delo (Dnevnik, 3.4.2009).
V Sloveniji je vedno večja kriza. Podjetja propadajo, število brezposelnih se povečuje, vedno več je revežev. Zato je hvalevredna pomoč slovenske vlade, ki jo namenja za ublažitev socialne krize, tudi preko dobrodelnosti. Vendar pa je nerazumljivo to, da to pomoč namenja ljudem preko cerkvene organizacije, kot je to Slovenski karitas. Kaj je tu tako spornega, se bo mogoče kdo vprašal.
Slovenska Karitas je organizacija, ki jo je ustanovila katoliška cerkev in je zato dolžna uresničevati cilje oz. naloge te cerkve. Ker je glavni in bistveni cilj oz. naloga omenjene cerkve obramba in širjenje katoliške vere, velja seveda to tudi za karitas. Bistvo karitasa torej ni pomoč ljudem, temveč obramba in širjenje vere, pri čemer za to svoje poslanstvo uporablja tudi od necerkvena sredstva. Za obrambo in širjenje katoliške vere karitas tako uporablja tudi sredstva, ki jih dobi od države, pa tudi če se ta sredstva dejansko uporabijo za dobrodelnost oz. pomoč socialno šibkim. Dobrodelnost je namreč samo v funkciji širjenja vere in nima svoje lastne vrednosti, kot npr. pri Rdečem križu. Karitas je sredstvo katoliške cerkve za evangelizacijo Slovenje in pridobivanje ljudi na svojo stran. Dobrodelnost je tu torej drugotnega pomena.
Država in verske skupnosti so po ustavi ločene. Zato država ne sme financirati nobene verske skupnosti ali njenih organizacij. Država tako ne sme financirati niti Slovenskega karitasa, saj gre za cerkveno organizacijo, ki ji je glavni namen širjenje vere, pri čemer za to uporablja dobrodelnost. Zato slovenska vlada kot del države ne bi smela dati Slovenskemu karitasu uvodoma omenjenih 500.000 evrov, temveč bi morala ta denar dati v celoti Rdečemu križu oz. kakšni drugi dobrodelni necerkveni organizaciji. Ali ni vlada s tem kršila ustave?
Karitas ima veliko premoženje, samo v Nemčiji je to premoženje po podatkih iz leta 1995 znašalo neverjetnih 65 milijard EUR (slovenski državni proračun je okoli 10 milijard evrov). Sama katoliška cerkev pa je neizmerno bogata organizacija, saj je cerkveno premoženje vredno več tisoč milijard evrov. Zelo bogata je ta cerkev tudi v Sloveniji, samo z denacionalizacijo fevdalnega premoženja je pridobila milijone evrov. Zato je nerazumljivo, da revna Slovenija financira cerkvene organizacije, tudi karitas oz. neizmerno bogato katoliško cerkev. Cerkev sicer pomaga ubogim, vendar večinoma s tujimi in ne s svojimi sredstvi, čeprav ima le-teh na pretek. Da je mera polna, država plačuje še za prispevke uslužbencev verskih skupnosti, ki delajo v okviru karitasa (več 10.000 evrov letno).
Nesporno
je, da vsi davkoplačevalci, ne glede na versko pripadnost, preko sredstev,
ki jih država iz proračuna namenja karitasu, financirajo evangelizacijo,
ki jo pri nas izvaja cerkev. Republika Slovenija služi Svetemu sedežu pri
rekatolizaciji Slovenije, pa čeprav je npr. stara zaveza v mnogih delih v
nasprotju z našo ustavo, saj je v njih mnogo hude nemorale, nasilja, sovraštva
do drugače mislečih, mučenj, posilstev, množičnega
pobijanja žensk, otrok in starcev, grozljivih metod ubijanja in podobno. Krvavi
deli biblije, ki nasprotujejo človekovim pravicam so še sedaj veljavni in
so napotilo za delovanje katolikov. Ti so po cerkvenem nauku dolžni zavrniti
celo slovensko ustavo, če nasprotuje evangelijem.
Do kdaj še bo trajalo takšno stanje?
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
V Sloveniji ureja področje verskih skupnosti, poleg ustave, tudi Zakon o verski svobodi, ki bi moral dosledno upoštevati 7. člen ustave, tako v pogledu ločenosti države in verskih skupnosti kot tudi enakopravnosti verskih skupnosti. Vendar pa temu ni tako, saj ta predpis ne sledi ustavnim določilom iz 7. člena. Da ZVS ne sledi ustavnim določilom, je razvidno tudi iz mnogih reakcij javnosti, manjših verskih skupnosti in dela politike, ki so se pojavile v času priprave in sprejemanja omenjenega zakona. Dejstvo, da je Državni svet dal veto na ta zakon, kot tudi dejstvo, da je ZVS predmet ustavne presoje, torej presoje skladnosti z ustavo, tudi kaže na to, da z zakonom „marsikaj ni v redu“.
Vsega tega se očitno zaveda tudi sedanja vladna koalicija. Zato je, vsaj po našem mnenju, zapisala v svojo koalicijsko pogodbo tudi člen 11.7, v katerem piše, da bodo partnerji pogodbe redefinirali odnos države in verskih skupnosti ter pri tem upoštevali določili 7. člena ustave o ločenosti države in verskih skupnosti ter njihovi enakopravnosti. Da je nujno potrebno izvršiti redefinicijo odnosa države in verskih skupnosti pa jasno kaže tudi odziv na koalicijsko pogodbo s strani katoliške cerkve, ki je v strahu, da ne bi izgubila svojih neustavnih privilegijev, napadla državo in ji očitala, da naj bi prišlo do grobe in škodljive manipulacije in politizacije cerkve.
Zato smo pripravili predlog redefinicije omenjenega odnosa med državo in verskimi skupnostmi ter predlagamo vladi, da ga sprejme in v tem smislu pripravi nov zakon o verskih skupnosti, ki bo temeljil na doslednem upoštevanju 7., 41. in drugih členov ustave. Ta zakon bi moral sloneti na načelu, da država ne sme financirati verskih skupnosti, njihovih institucij, njihove dejavnosti, niti neposredno niti posredno, seveda ne tudi s cerkvijo povezanih oseb. Tako seveda država ne sme financirati kuratov v vojski, bolnišnicah, zaporih in drugje, kot tudi ne prispevkov za socialno varnost duhovnikov, seveda pa tudi ne osnovnih in srednjih katoliških šol, medijev in podobno. Pravtako bi zakon moral sloneti na načelu, da deli verskih skupnosti ne morejo biti del državne oz. javne sfere. Zato del javne sfere ne more biti teološka fakulteta, vojaški ali drugi kurati, blagoslovov državnih oz. javni objektov ne sme biti. Država mora v zakon vgraditi tudi varovalke, da zaščiti načelo ločenosti države in verskih skupnosti kot tudi kaznovalne določbe, če se kršijo načela iz 7. in 41. člena ustave. Še posebej mora država pri redefiniciji odnosa verskih skupnosti in države biti pazljiva na položaj otrok v nekaterih verskih skupnostih, npr. v katoliški cerkvi, saj ta cerkev brez soglasja otrok te otroke krsti, kar je v nasprotju z 41. členom ustave, ki tudi otrokom, ne gleda na starost, priznava versko svobodo, ki obsega tudi svobodo verske opredelitve. Ti otroci s krstom postanejo celo člani te cerkve, pri čemer iz nje niti ne morejo več celovito izstopiti, saj cerkev trdi, da jih na cerkev veže neizbrisna zakramentalna pripadnost.
Na konferenci, ki bo
v petek, 27.2.2009 ob 11.00 uri
v prostorih MOL, četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
· predlog vladi RS za redefinicijo odnosa država verske skupnosti.
Tematiko bosta predstavila:
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno vabljeni!
Predlog vladi RS za redefinicijo odnosa držav verske skupnosti si je mogoče ogledati tukaj.
Tiskovno sporočilo
V medijih je bilo po novem letu zaslediti novico, da „italijanski zakoni poslej ne bodo samodejno sprejeti za vatikanskim obzidjem, ampak jih bodo najprej proučili, potem pa odločili, kateri italijanski zakon sprejemejo, katerega pa zavračajo (Tone Hočevar, članek Italijanski zakoni za Vatikan ne veljajo več, Delo, 3.1.2009). V Vatikanu naj bi se za takšen ukrep odločili, ker mnogo italijanskih zakonov ni skladnih s cerkvenim naukom.
Že dolgo je znano je, da katoliška cerkev ne spoštuje tistih zakonov, ki ji ne ustrezajo. Tako je v svoj katekizem zapisala celo to, da so državljani po svoji vesti dolžni, da ne sledijo predpisom državnih oblasti, če ti nasprotujejo naukom evangelija. Po nauku cerkve morajo torej državljani neke države zavrniti vse dele ustave, ki so v nasprotju s cerkvenimi evangeliji. In ker je teh nasprotij v modernih ustavah mnogo, so katoliki dolžni zavrniti kar velike dele ustave, seveda pa tudi drugih delov pravnega reda neke države, ki nasprotujejo katoliškim evangelijem. Evangeliji morajo torej imeti pri katolikih prednost pred ustavo, če pride do nasprotja.
Da je katolik dolžan zavrniti npr. ustavo, če ta nasprotuje naukom evangelija, velja seveda tudi v Sloveniji. Ker slovenska ustava priznava tudi dojenčkom in starejšim otrokom versko svobodo, kar pomeni, da takšnega otroka ni mogoče krstiti in s tem napraviti za člana katoliške cerkve brez njegovega soglasja, mora slovenski katolik zavrniti ta del ustave, saj je to v nasprotju s cerkvenim naukom, ki zahteva krst otrok takoj po rojstvu. Če otroka ne krsti čimprej po rojstvuj, tvega večni pekel. Prav tako mora slovenski katolik zavrniti tudi 17. člen ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo in da v Sloveniji ni smrtne kazni. To je namreč v nasprotju z biblijo, ki pozna smrtno kazen za mnoge moralne prestopke. Nekaj primerov: „Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz 21,15); „Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.“ (3 Mz 20,13); Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite!“ (3 Mz 20,15) in podobno. Takšnih smrtnih kazni je bibliji še mnogo. bi bilo misliti, da gre pri omenjenih citatih za besedila iz davnih preteklih časov, ki danes ne veljajo več. Gre za nauk, ki je veljaven tudi danes in ga mora vsak cerkveni član izpolnjevati, saj že v sami bibliji piše: "Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!" (5 Mz 31,1). To potrjuje tudi najnovejši Katekizem katoliške cerkve, ki vsebuje naslednji zapis: "Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično Božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna (marcioniti)." (123).
Očitno je, da katoliška cerkev v Sloveniji deluje v nasprotju s slovensko ustavo. To pa je tudi v sozvočju izjavo predsednika vatikanskega sodišča, da so že dosedaj imeli sito za italijanske zakone, česar pa niso posebej razglašali, kot to izhaja iz uvodoma navedenega članka. Če ima cerkev sito za italijanske zakone, kakšno sito ima šele za slovenske, saj je Slovenija v očeh papeža bistveno manj pomembna kot Italija.
Zakaj država oz. politika dopušča tako hude kršitve slovenskega pravnega reda, storjenega s strani tuje države? Ali je cerkev močnejša od Slovenije?
DONACIJE
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve se trudi aktivno prispevati k uresničevanju ustave na vseh področjih življenja in uveljavljanje s tem povezanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter obveznosti. Društvene akcije so usmerjene k preprečevanju kršitev oz. zlorab ustave in k zaščiti žrtev teh zlorab, predvsem tistih, ki se tičejo šibkih in brezpravnih živih bitij, npr. otrok in živali. Posebno pozornost društvo namenja žrtvam cerkve.
V
letu 2008 je bilo društvo zelo aktivno, saj smo v javnost s pomočjo
odvetnika in pravnega zastopnika društva, Vladka Begana, posredovali naslednja
sporočila:
Pobude
oz. predlogi (7):
-
Predlog vladi RS za spremembo Zakona o verski svobodi
- Predloga Vladi RS za spremembo Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi
organizmi
- Predlog vladi RS za spremembo Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega
telesa
- Predlog za prepoved volilnega delovanja katoliške cerkve in za spremembo
Zakona o volilni in referendumski kampanji
- Pobudo za prepoved političnega delovanja katoliške cerkve
- Predlog za prepoved delovanja katoliške cerkve
- Pobuda, da se preveri ali lahko OŠ A. Šuštarja izpolnjuje cilje
vzgoje in izobraževanja
Tiskovna sporočila (13):
-
Katoliška cerkev in svetovna finančna kriza
- Predsednik nove vlade prosi za sprejem pri nadškofu
- Cerkev, orožje in revščina
- Katoliška cerkev in smrtna kazen
- Je varuhinja človekovih pravic proti krstu novorojenčkov?
- Volitve v državni zbor in smrtni greh
- Volivci pozor!
- Bavarska – konec državnega plačevanja katoliških fakultet?
- Ideologija smrti in volitve
- Javni poziv Uradu vlade RS za verske skupnosti
- Kaj stoji za Karitasom?
- Katoliška cerkev je podprla invazijo na Irak
- Konflikt interesov pri ministru za pravosodje?
Napisali
smo tudi prijavo Varuhinji človekovih
pravic zaradi kršenja človekovih in državljanskih pravic društvu, ker
Ministrstvo za šolstvo in šport ni odgovorilo na pobudo glede OŠ A. Šuštarja
oz. tožilstvo ni odgovorilo na pobudo glede prepovedi delovanja cerkve in še
nekaj manjših dopisov.
Da
bi lahko izdali še več brošur, da bi bolj redno in z večjo naklado
izdajali časopis Razmisli, da bi lahko uresničili ostale cilje, društvo
potrebuje finančno pomoč. Ker smo neprofitno
društvo, se financiramo iz lastnih sredstev in prostovoljnih
prispevkov, za vse te cilje pa bi potrebovali več. Predvidoma naj bi letos
za uresničitev vseh ciljev potrebovali minimalno 35.000 evrov (odvetniške
storitve, tiskanje, najem prostorov, pisarniški material…). Zato vas prosimo
za vašo pomoč. Že vsak evro nam bo
pomagal. Sredstva lahko nakažete na transakcijski
račun društva 05100-8011968046.
V zahvalo, če želite, lahko v našem časopisu objavimo tudi reklamo
za vaše podjetje.
Če želite, nam lahko torej sredstva nakažete na transakcijski račun društva št. 05100-8011968046.
Kdor želi nam lahko pomaga tudi tako, da na svoji banki odpre trajnik v našo korist.
Iskrena hvala za donacije in drugo pomoč!
Izšla je nova številka časopisa Razmisli (št. 5). Zaenkrat
smo izdali samo elektronsko verzijo.
Nekaj naslovov iz časopisa:
- Lačni čakajo ... kdaj se bo delilo v Vatikanu
- Ali je cerkev že izključila pedofile, kot je obljubil papež
- Človeške organe jemljejo živim osebam
- Cerkvenega bogastva se drži kri
- Kraljica Elizabeta II. in verska enakopravnost v Sloveniji.
Novo številko časopisa Razmisli si lahko ogledate tukaj.
DAVID - Udruga gradana za zaščitu ljudskih prava tudi izdaja časopis Razmisli, ki ima podobno vsebino kot naš časopis. Zaenkrat sta izšli dve številki. Poleg tega so izdali še knjigo Leva Nikolajeviča Tolstoja Ne mogu šutjeti, v kateri lahko preberete cenzurirane ali prepovedane eseje, kot tudi prepovedano novelo Obnova pekla. Tolstoj ni bil samo pisec romanov, temveč tudi velik socialno in politično-moralni kritik svoje dobe.
Prvo številko časopisa Razmisli si je mogoče ogledati tukaj, drugo pa tukaj. Obe številki sta v hrvaščini.
Več informacij o društvu DAVID je mogoče dobiti na naslovu http://david-udruga.hr
.VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Slovenija je že več let članica pakta NATO. Ta je vojaška organizacija, katere članice naj bi varovale svobodo, skupno dediščino in civilizacijo svojih narodov, temelječo na načelih demokracije, osebne svobode in vladavine prava, ... Skupni vojaški proračuni članic so v letu 2007 znašali 641,35 milijard dolarjev, NATO pa razpolaga približno 4 milijoni vojakov.
Vstop Slovenije v pakt NATO je bil v nasprotju s slovensko ustavo, tudi članstvo v njem je v nasprotju z njo. Po 3.a členu ustave lahko namreč Slovenija z mednarodno pogodbo vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države. V paktu NATO pa so države, ki ne spoštujejo človekovih pravic. Ena izmed njih je ZDA. Ta ima smrtno kazen (jo tudi izvršuje), muči ljudi, na dosmrtno ječo obsoja osebe, ki so storile kazniva dejanja kot mladoletniki. Vse to je v nasprotju s slovensko ustavo, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo, mučenje, nečloveško ali ponižujoče kaznovanje oz. ravnanje pa prepovedano. V Sloveniji po ustavi ni smrtne kazni. Takšno ravnanje ZDA pomeni, da ta država ne spoštuje niti temeljnih človekovih pravic, npr. pravice do življenja in prepoved mučenja. Zato Slovenija ne more biti v tem paktu oz. je njeno članstvo v njem protiustavno, saj je v njem država, ki ne spoštuje človekovih pravic.
Glede na bistvo pakta NATO, ki je kot vojaška organizacija tudi proti življenju, saj je med drugim namenjena za ubijanje in uničevanje, je jasno, da pakt NATO že v svoji osnovi v nasprotju z 17. členom slovenske ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo. pravica velja za državljane Slovenije, talibane, Iračane, za tako imenovane zločince, za ljudi drugih narodnosti, državljanstva, veroizpovedi ali barve kože, ne glede nato, kje se nahajajo (v Sloveniji ali drugod po svetu) in ne glede na to ali je mir, izredno stanje ali vojna. Ta določba tako velja tudi za vojake. Tudi njihovo življenje je nedotakljivo, kar konkretno pomeni, da država Slovenija oz. njeni organi niti v vojni ne smejo ubiti ali raniti nobene osebe in to ne glede na to, kakšen status imajo: ali so vojaki nasprotne vojske, civilisti ali kaj drugega. Ne sme se tudi pozabiti, da je človekovo življenje po 16. členu ustave nedotakljivo tudi v vojnem ali izrednem stanju, seveda pa tudi v miru.
Članstvo Slovenije v paktu NATO pa je v nasprotju vsaj še z 2., 34., 123. in 124. členom ustave. Zato je potrebno iz omenjenega pakta, ki Slovenije ne obremenjuje samo finančno, temveč tudi moralno-etično, čimprej izstopiti. To je na podlagi Severnoatlantske pogodbe tudi mogoče storiti. Zato predlagamo Vladi Republike Slovenije, da stori vse potrebno za izstop iz pakta NATO in skupaj z Državnim zborom sprovede vse potrebne postopke v smislu notranje slovenske zakonodaje in Severnoatlantske pogodbe.
S tem predlogom se pridružujemo tudi pomladku SD, ki želi začeti razpravo o izstopu Slovenije iz pakta NATO (Večer, 15.12.2008).
Na tiskovni konferenci, ki bo
v petek, 9.1.2009 ob 11.00 uri
v prostorih MOL, četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
· predlog vladi RS za izstop iz pakta NATO.
Tematiko bosta predstavila:
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno vabljeni!
Tekst predloga Vladi RS za izstop iz pakta NATO si lahko preberete tukaj.
Tiskovno sporočilo
Ob svetovni finančni krizi se je oglasila tudi katoliška cerkev, ki preko svoje komisije za Pravičnost in mir pri SŠK opozarja na nevarnosti posledic te krize. Pri tem opozarja tudi na pomen in nenadomestljivo vlogo etičnih načel poštenja, solidarnosti in pravičnosti v gospodarskih in denarnih poslih, tudi v finančnih krizah.
Nesporno je, da imajo načela poštenja, solidarnosti in pravičnosti bistveno vlogo v življenju ljudi, tako tudi v gospodarskih in denarnih poslih. Sporno pa je, da o teh načelih govori ravno cerkev, ki je eden najbogatejših subjektov na svetu in ki si je svoje bogastvo v velikem številu primerov pridobila na skrajno sumljiv in nepošten način. Svojega neizmernega bogastva, ki po vsem svetu znaša več 1000 milijard dolarjev, noče razdeliti revežem, temveč ga uporablja za svoje politično delovanje ter utrjevanje moči in oblasti v družbi. Kje je tu solidarnost? Namesto, da bi premoženje razdelila med ljudi in tako z dejanji pripomogla k odpravi revščine, si bogastvo še povečuje, pri čemer je bistveni del njenega nauka ravno delitev ljudi na bogate in revne, kot to izhaja iz okrožnice Rerum novarum papeža Leona XIII. Zakaj cerkev zagovarja nepravično družbo oz. nepravično delitev dobrin? Ker bi v nasprotnem primeru izgubila svoje privilegije, moč in bogastvo. Pomembno je tudi stališče cerkve, da ni njena naloga ustvariti pravične družbe, temveč je to naloga države. Če bi bila cerkev za pravičnost, bi bila na čelu borbe za pravičnost. V besedah zagovarjati pravičnost, v praksi pa biti proti njej, kar dela cerkev, ali ni to neverjetna dvoličnost? Od pravičnosti je za cerkev pomembna v bistvu samo pravična vojna, to namreč zagovarja, verjetno zaradi tega, da se z njo brani nepravična družbena ureditev in cerkveni interesi. Nerazumno je, da učiš Ne ubijaj, zagovarjaš pa ubijanje in uničevanje v vojni. Ali sploh lahko obstaja pravična vojna oz. pravično ubijanje in uničevanje? Ali je morjenje in ubijanje v Iraku, to pa zagovarja cerkev, saj je podprla agresijo na Irak, pravično?
Finančna kriza vedno bolj udarja po ljudeh. Podjetja na odpuščajo delavce, revščina se povečuje. Posledice krize bodo najbolj občutili revni in srednji sloj. Ta kriza pa cerkve kaj dosti ne bo prizadela, vsaj ne njeno elito. Mogoče bodo prizadeti kakšni »vaški župniki«, papež, kardinali, škofje in drugi elitni kleriki, krize sigurno ne bodo občutili. Kajti cerkev vedno bolj izsesava državne finance in ne živi od svojega dela. Poleg tega pa finančna kriza s svojo produkcijo revnih utrjuje delitev na bogate in revne, kar je življenjskega pomena za cerkev.
Pri vsem tem je zanimivo tudi to, da ima cerkev svojo banko, pa tudi deleže v mnogih drugih bankah. To je zanimivo zaradi tega, ker te banke posojajo denar za obresti, to pa se ne sklada s cerkvenim naukom, da ni dovoljeno pobirati obresti od svojih bratov. Ker naj bi bili za cerkev vsi ljudje bratje, saj imajo istega očeta, torej tudi tisti, ki najemajo kredite pri bankah, cerkev ne bi smela imeti deleže v institucijah, ki pobirajo obresti. Ali ne gre še za eno izmed niza neverodostojnosti katoliške cerkve?
Krize so v bistvu zlata jama za cerkev, saj se v njih mnogokrat prikazuje kot rešitelj. Dejstvo pa je, da je ravno cerkev tista, ki je s svojim negativnim vplivom na družbo skozi stoletja ustvarjala pogoje za nastanek kriz. V bibliji, predvsem stari zavezi, je veliko hude nemorale, nasilja, vključno z ubijanjem ljudi. Tudi to so temelji kriz. In po bibliji se morajo ravnati cerkveni člani, saj je ta, kot to trdi sama cerkev, božja beseda.
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Področje verske svobode oz. vzgoje otrok urejata ustava in Zakon o verski svobodi (ZVS). Omenjeni zakon določa, da imajo starši pravico vzgajati otroke v skladu s svojim verskim prepričanjem, otrok, ki je dopolnil 15 let, pa ima pravico da sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo. To z drugimi besedami pomeni, da otrok te pravice oz. verske svobode, nima pred dopolnjenim 15 letom. To pa je protiustavno, saj ustava uživanje otrokove svobode vesti, ki zajema tudi versko svobodo, kamor spada verska vzgoja, ne veže na neko določeno fiksno starost, temveč na njegovo zrelost in starost (56. člen ustave), pri čemer ustava jasno priznava otroku njegovo lastno svobodo vesti oz. veroizpovedi (zadnji stavek 41. člena).
V Sloveniji je večje število otrok, ki jim je vzeta verska svoboda, saj se jih je prisilno včlanilo v versko organizacijo, kjer se jih prisilno vzgaja v določeni veri. Prisilno pomeni, da so bili brez svojega soglasja včlanjeni v neko versko organizacijo oz. da jim niti ni bila dana možnost, da bi se izrekli o tem, ali želijo biti člani oz. verniki te verske skupnosti oz. se strinjajo s tem, kar seveda velja smiselno tudi za versko vzgojo. Ni jim bila dana možnost, da privolijo v včlanitev v cerkev in s tem posledično v svojo versko vzgojo. Gre za več 100.000 otrok, ki so bili npr. kot dojenčki krščeni in so s tem postali verniki katoliške cerkve. Te otroke vzgajajo v katoliški veri, pa pri tem niti starši niti katoliška cerkev nimata pooblastila oz. privolitve otrok za kaj takega. Zelo čudno je, da država ne intervenira in prepreči krste otrok in s tem katoliško vzgojo. Kajti država je dolžna vedno in povsod delovati v korist otrok in varovati njihove pravice. Krst otrokom jemlje njihovo svobodo vesti, kar je huda kršitev slovenske ustave, pri čemer je pomembno tudi to, da iz katoliške cerkve sploh ni celovitega izstopa. Zelo čudno je tudi to, da katoliška cerkve krsti dojenčke, po drugi strani pa uči, da je Jezus rekel, da je potrebno prvo učiti in nato krstiti (Mt 28,19) in da ni dovoljeno nikogar siliti, da bi se proti svoji volji oklenil katoliške vere. Zato je jasno, da je krst dojenčkov ničen, saj nasprotuje slovenski ustavi, morali in neodtujljivim pravicam otrok. Jasno je tudi, da otroci iz takšnega prisilnega vstopa v neko organizacijo oz. iz razmerja do te organizacije ne morejo imeti nobenih obveznosti, nasprotno, vsi, ki so za to odgovorni, so jim dolžni povrniti vso škodo, ki so jo zaradi krsta oz. pri ali zaradi katoliške vzgoje utrpeli. Seveda tudi vso nepremoženjsko škodo.
Zakon o verski svobodi je zato v tem pogledu v nasprotju z ustavo in sicer 41., 54. in 56. členom. Potrebno ga je spremeniti in sicer tako da se 10. člen, ki ureja versko vzgojo oz. svobodo otrok, črta. S tem bo odpravljena protiustavnost zakona v pogledu verske svobode oz. vzgoje otrok, pri čemer zaradi tega ne bo nastala nobena pravna praznina, saj to materijo v celoti ureja ustava vsaj v 16., 41. in 56. členu. Zato se predlaga Vladi RS, da pripravi spremembe omenjenega zakona, in ga pošlje v sprejem Državnemu zboru. Ker gre za hudo protiustavnost, katere žrtve so vsako leto deset tisoči otrok, ki jih prisilno krstijo, kršena pa je namreč ena izmed temeljnih svoboščin otrok, torej svoboda vesti, je potrebno postopati zelo hitro in sprejeti spremembe zakona po skrajšanem postopku. To je mogoče, ker gre tehnično za zelo enostavno zadevo, saj gre samo za prenehanje veljavnosti posamezne določbe (142. člen Poslovnika Državnega zbora).
Na tiskovni konferenci, ki bo
v četrtek, 4.12.2008 ob 11.00 uri
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
· predlog vladi RS za spremembo Zakona o verski svobodi.
Tematiko bosta predstavila:
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno vabljeni!
Tekst predloga Vladi RS za spremembo Zakona o verski svobodi si lahko preberete tukaj.
Tiskovno
sporočilo
Pred kratkim je bila v medijih objavljena novica, da je novi predsednik vlade Borut Pahor, po lastnih besedah, »poklical v urad gospoda nadškofa Alojzija Urana in ga prosil za sprejem, še preden bo državni zbor odločal o novi vladi«. Mnogi bi rekli, da gre za dobro potezo, vendar pa je vprašanje, ali je temu res tako.
Borut Pahor je predsednik vlade suverene države. Predsednik vlade je del države, po drugi strani pa jo tudi zastopa. Zato mora delovati v interesu države in ljudstva. Njegova dejanja ne smejo biti v škodo države. Zato predsednik vlade ne more prositi za sprejem pri nekem uslužbencu verske skupnosti, ki je zasebna organizacija. Če to naredi, se postavi vprašanje, ali ni s tem prekoračil svojih pristojnosti in pokazal tudi lakajstvo do cerkve. Če katoliška cerkev meni, da se Slovenija do nje obnaša nezakonito ali neprimerno, lahko zaprosi za sprejem pri ustreznih organih Slovenije. Nerazumljivo pa je, da predsednik vlade prosi za sprejem pri kleriku verske skupnosti, ki po svojem nauku sploh ne priznava pravnega reda Slovenije, če nasprotuje njenim evangelijem in katere nauk je zaradi svoje nasilnosti v mnogih delih v nasprotju s slovensko ustavo. Cerkev npr. sploh ne priznava pravice do življenja, kar je v direktnem nasprotju s 17. členom ustave, saj predpisuje za mnoge moralne prekrške celo smrtno kazen. Poleg tega pa otrokom ne priznava svobode vesti, kar je v direktnem nasprotju z 41. členom ustave, saj krsti otroke brez njihovega soglasja. Ali je tudi predsednik vlade ujetnik miselnega vzorca, da je država konj, cerkev pa jezdec. Torej, da cerkev vodi državo. Če je temu tako, se Sloveniji oz. ljudstvu slabo piše.
Kako se bo predsednik vlade, ki prosi za sprejem pri kleriku, zoperstavil grobim napadom cerkve na Slovenijo, ki smo jim bila priča v preteklosti in jih lahko pričakujemo tudi v tem mandatu. In ti so se že začeli. Še preden je bila izvoljena nova vlada, je katoliška cerkev po škofu Stresu že udarila po Sloveniji in jo obtožuje, da bo grobo, grdo, škodljivo manipulirala in politizirala s cerkvijo. Ali bo ob takšnih cerkvenih napadih predsednik vlade telefoniral v urad nadškofa in ga ponižno prosil za sprejem, ali pa bo v okviru svojih pristojnosti zaščitil Slovenijo in katoliški cerkvi povedal, kar ji gre.
Zadnji čas je, da državni organi zaščitijo Slovenijo. Zadnji čas je, da zahtevajo do katoliške cerkve, da uskladi svoj nasilni in protiustavni nauk s slovensko ustavo. In če tega sama ne stori, naj uporabijo 12. člen Zakona o verski svobodi in s pomočjo sodišča prepovedo delovanje katoliške cerkve, dokler ta ne uskladi svojega nauka in dejanj s slovensko ustavo. Seveda je to tudi naloga novega mandatarja Pahorja.
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
GSO so že nekaj časa na mnogih področjih tako ali drugače del človekovega življenja. Nahajajo se v hrani, krmi za živali, v naravi, nekatere rasline in živali so gensko spremenjene in podobno. Mnogi zagovarjajo GSO, mnogi so proti in trdijo, da je GSO nepredstavljiva nevarnost za ljudi, živali, rastline oz. celotno naravo in družbo. Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, ki delno ureja to materijo, spada med zelo »represivne« zakone, saj ima izjemno veliko obvezujočih norm za svoje naslovnike. Dejstvo, da zakon predvideva kar 4 varnostne razrede glede tveganja pri delu z GSO v zaprtem prostoru, da mora tisti, ki hoče namerno dati GSO v okolje, imeti dovoljenje oz. soglasje kar dveh ministrstev in da mora tisti, ki prvič da na trg izdelek z GSO ali kot GSO imeti dovoljenje oz. soglasje kar treh ministrstev, dokazuje, da so gensko spremenjeni organizmi izjemno nevarni že sami po sebi. To dokazuje, da se tega zelo dobro zaveda tudi sama država. Sicer ni jasno, zakaj bi bili potrebni takšni previdnostni ukrepi. Glede na previdnostno načelo bi morali biti GSO prepovedani, dokler ni dokazov, da niso nevarni. Teh dokazov pa ni. Nasprotno, vedno bolj so vidne izjemno škodljive posledice GSO, ki sicer prinašajo koristi samo multinacionalkam. Tudi lakota ni odpravljena, kar naj bi bil eden izmed glavnih razlogov za uporabo GSO.
Genska tehnologija pa ne ogroža samo telesne oz. »materialne« celovitosti človeka in narave, temveč je velika grožnja tudi za duševnost. Genski inženiring namreč omogoča poseg v človekovo duševnost. S hrano ali kako drugače lahko pridejo v človekov dedni material tuji geni, ki lahko spremenijo človekove možgane oz. v njem shranjene programe. Znano je, da čustveno življenje usmerjajo nevropeptidi, ki so beljakovinska telesca. Če se spremenijo geni, se spremeni tudi proizvodnja beljakovinskih telesc. Če se pri takšni manipulaciji spremenijo tudi nevropeptidi, ki vplivajo na človeške možgane, se substance, ki urejajo čustveno življenje ljudi, ne tvorijo več pravilno. Pride lahko do blokade čustvenega življenja, kar lahko pomeni, da pri človeku lahko npr. odpadejo zadržki pred uničevanjem ali ubijanjem živih bitij. Gensko manipuliran človek brez zadržkov kot robot ubija, muči, … Brez da bi vklopil svojo vest in etiko, izvaja ukaze nadrejenih. Gluh je za vsa trpeča bitja, nima usmiljenja do svojih bližnjih, živali so mu stroji in podobno. Nima več čustev in občutkov, deluje kot robot, kot bitje brez vesti. Ker so zaznave in vest blokirane, še naprej krši etiko in povzroča zlo, na da bi imel občutek, da je karkoli narobe. To pa je v nasprotju s slovensko ustavo in sicer členi 17, 34, 35 in 41. GSO krši mnoge določbe slovenske ustave, npr. pravico do osebnega dostojanstva, varnosti, nedotakljivosti človekove fizične in duševne celovitosti, nedotakljivosti njegovega življenja in seveda pravico do zdravega življenjskega okolja. Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi je zato potrebno spremeniti. V zakonu mora biti določeno, da v Sloveniji ni dovoljeno ustvarjanje GSO, niti kakršen koli promet z njimi, vključno z uvozom v Slovenijo in tranzitom preko Slovenije, v čisti obliki ali pa kot del drugega izdelka. Če to ni mogoče, pa je potrebno zelo zaostriti pogoje za ustvarjanje in uporabo GSO.
Na tiskovni konferenci, ki bo
v petek, 14.11.2008 ob 11.00 uri
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
·
predlog vladi RS za spremembo Zakona o
ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi.
Tematiko bosta predstavila:
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Istočasno bomo na tiskovni konferenci predstavili še nekatere druge aktualne zadeve.
Prisrčno vabljeni!
Tekst predloga Vladi RS za spremembo Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi si lahko preberete tukaj.
Podpredsednik društva Moris Hoblaj in pravni zastopnik Vlado Began sta bila gosta oddaje Zdrav pogled (11.12.2008) na TV Pika, ki je govorila o nevarnosti GSO. Oddajo si lahko ogledate tudi preko spleta. Kliknite http://poptv.si/, potem »oddaje TV pika«, nato »Zdrav pogled« ter na koncu 11.12. 2008.
Tiskovno
sporočilo
V oktobru tega leta je bil svetovni teden razorožitve. Ob tem je komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci pozdravila razorožitvene pozive OZN in podprla vse pobude za razorožitev. Omenjena komisija je podprla tudi papeža pri njegovem povabilu, da naj države zmanjšajo izdatke za oboroževanje in raje pomagajo najbolj revnim in zapostavljenim.
Vsekakor omenjene besede katoliške komisije Pravičnost in mir lepo zvenijo. Vprašanje pa je, ali ne gre pri tem samo za lepe, prazne besede, izrečene samo zato, da se cerkev prikupi javnosti? Vprašanje tudi je, ali imajo omenjene besede sploh kakšno verodostojnost? Zakaj?
Katoliška cerkev že od vsega začetka podpira pravično vojno, kar pa ni v skladu z naukom pacifista in zagovornika miru Jezusa, v imenu katerega uči in deluje. Pravična vojna je zanjo tista vojna, ki pomeni obrambo in širjenje katoliške vere. Iz zgodovine je razvidno, da je cerkev sama neposredno ali posredno preko drugih vodila mnogo vojn, v katerih je padlo milijone ljudi. »V takšni vojni sovražnike z mirno vestjo daviti, ropati, žgati je krščansko in delo ljubezni,« je npr. izjavil Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj. Ni čudno, da je II. svetovno vojno začel katolik Hitler, cerkev ga je podpirala, obe svetovni vojni pa sta se začeli na krščanskem zahodu. Ta je preplavljen s stotinami milijonov izvodov biblije, v kateri mrgoli pozivov na ubijanje in vojne. Katoliška cerkev je izrecno podprla ameriško invazijo na Irak, kar je razvidno npr. iz pisma ameriškega vojaškega nadškofa Edvina O'Brien, ki ga je dne 26.3.2003 objavila Katoliška tiskovna agencija. Cerkev je tako izrecno podprla uničevanje Iraka in stotisoče žrtev te vojne, ubijanje ljudi in uničevanje iraških domov pa še sedaj podpira. To je zanjo pravična vojna, saj sicer ne bi sodelovala v njej. Velika verjetnost je, da ima cerkev svoj kapital v dejavnosti, ki je tako ali drugače povezana z vojsko in da ima od ubijanja in uničevanja veliko korist.
Zanimivo je, da cerkev želi, da se izdatki za vojsko zmanjšajo, ne pa da se odpravijo. Če misli resno z zapovedjo Ne ubijaj in Jezusovimi besedami, da je potrebno ljubiti sovražnike, bi morala biti za odpravo vseh izdatkov za oboroževanje in vojske same. In seveda to predlagati državam. Ali niso torej takšne cerkvene besede samo lep ovoj, vendar s krvavo vsebino?
Katoliška cerkev uči zlato pravilo, ki se glasi: Kar želiš, da ti drugi storijo, stori ti prvi njim. Če cerkev želi, da bodo imele njene uvodoma navedene besede in pozivi vsaj malo verodostojnosti, naj bo vzor in naj prva naredi korake v tej smeri. Zato naj cerkev ukine svojo papeško gardo in vojaške kurate v vojskah, svojim vernikom naj zapove, da uveljavljajo ugovor vesti vojaški službi iz verskih razlogov (cerkev sedaj ugovora vesti sploh ne priznava), iz svojega nauka naj črte vse, kar napeljuje k vojni in ubijanju, ne glede na to, ali gre za pravično vojno ali ne, povrne pa naj tudi vso škodo, ki jo je povzročila s podporo vojnam. Seveda naj vso nepredstavljivo bogastvo, ki si ga je tako ali drugače prigrabila tudi z vojnami razdeli revežem. Začne naj torej živeti v skladu z naukom Desetih božjih zapovedi in Govorom na gori, ki ju sicer ima polna usta.
Ko bo katoliška cerkev storila omenjene korake, bo lahko drugim to predlagala oz. od njih zahtevala. Dokler pa sama tega ne stori, nima za kaj takega nobene moralne podlage in pravice. Zaradi pravičnosti bi zato morala iz svojega imena črtati besede krščanska, Kristusova in Jezusova. Zato so tudi uvodoma navedene besede komisije Pravičnost in mir bolj ali manj neverodostojne.
Tiskovno
sporočilo
10. oktobra je bil evropski dan boja proti smrtni kazni. Večina evropskih držav je odpravila smrtno kazen, to so storile tudi mnoge druge države na svetu. Svet Evrope, ki je imel odločilno vlogo v boju za ukinitev smrtne kazni, verjame, da zanjo ni prostora v demokratičnih družbah. Tudi mnoge druge organizacije, kot npr. Amnesty International, nasprotujejo smrtni kazni, saj ta predstavlja končno zanikanje človekovih pravic in premišljen, krut in ponižujoč uboj človeškega bitja. Čeprav se v Evropi ne izvaja več smrtna kazen, razen v Belorusiji, pa to ne pomeni, da so vse države že odpravile smrtno kazen.
Ena izmed držav, ki še vedno ima to kazen, je katoliška cerkev. Ta cerkev, ki je sicer mednarodno pravno priznan subjekt, torej država, ima za mnoge moralne prekrške predpisano smrtno kazen. Če si pogledamo njen temeljni dokument biblijo, vidimo, da v stari zavezi mrgoli raznih prekrškov, za katere je cerkev predpisala smrtno kazen. Posebej so po tem znane nekatere Mojzesove knjige, v katerih je mogoče najti mnogo smrtnih obsodb. Samo nekaj značilnih primerov: »Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.” (2 Mz 21,15); Kdor ugrabi človeka, naj ga je že prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,16); Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,17); Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13); Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10)« in tako dalje. S smrtjo se kaznuje tudi tisti, ki ne posluša duhovnika, ki opravlja službo bogu ali sodnika (5 Mz 17,12). Vprašanje je, ali ima še katera zahodna država predpisanih več smrtnih kazni kot cerkev. Seveda se tukaj ne spuščamo v to, ali je te usmrtitve v resnici ukazal Bog, ali pa so mu to podtaknili pisci biblije.
Po nauku cerkve je biblija božja beseda in v celoti veljavna. Zato jo je potrebno tudi sedaj v vsakdanjem življenju dosledno izvajati, še posebej, ker katoliški bog to izrecno zahteva, saj pravi: "Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!" (5 Mz 31,1). Iz tega jasno izhaja, da je potrebno v vsakdanjem življenju izvrševati tudi tiste biblijske določbe, zahtevajo usmrtitev ljudi zaradi različnih moralnih prekrškov. Če nekdo torej preklinja svoje starše, ga je potrebno po katoliškem nauku, tudi leta 2008, ubiti. Cerkev sedaj ne izvaja usmrtitev zaradi biblijskih prekrškov, vendar ne zaradi tega, ker bi to kazen odpravila, temveč zaradi tega, ker politična klima tega ne omogoča. Znani filozof Karl Jaspers je zato svaril pred nevarnostjo, da bi vsak čas lahko spet zagorele grmade, če bi politične razmere to dovolile. In cerkev si na vso moč trudi za ponovno evangelizacijo družbe. V preteklosti je cerkev sama ali preko svojih pajdašev pobila milijone in milijone ljudi - vse to v smislu biblijskih zahtev po smrtni kazni.
Katoliška cerkev torej ni odpravila smrtne kazni. Je del njenega nauka in ker ta nauk velja tudi v Sloveniji, veljajo njene smrtne kazni tudi pri nas. To pa je v nasprotju s slovensko ustavo, ki v 17. členu jasno določa, da v Sloveniji ni smrtne kazni in da je človekovo življenje nedotakljivo. Zato katoliška cerkev v Sloveniji deluje protiustavno. Zakaj država ne zahteva od cerkve, da uskladi svoj biblijski nauk s slovensko ustavo? Sedaj se je zamenjala oblast. Ali bo bolje?
VABILO
MEDIJEM NA TISKOVNO KONFERENCO
Problematiko presajanja
delov človeškega telesa v Sloveniji na zakonski ravni ureja Zakon o
odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT).
Omenjeni zakon omogoča tudi odvzem delov umrli osebi. Ta je dopusten
tudi v primeru možganske smrti, ki jo ugotovi komisija za ugotavljanje smrti.
Deli telesa se umrli osebi lahko vzamejo, če je darovalec pred smrtjo v to
privolil in je njegova pisna privolitev uradno evidentirana. Prav tako se lahko
deli telesa umrle osebe, ki je državljan RS oz. ima v Sloveniji stalno
prebivališče odvzamejo zaradi presaditve, če oseba to ni izrecno
prepovedala, razen če iz drugih okoliščin izhaja, da bi temu
nasprotovala. Omenjeni odvzem se ne opravi, če oseba, ki je bila umrlemu
blizu, odvzemu nasprotuje.
18. oktobra 2008 je v Ljubljani praznovanje 10.
evropskega dne darovanja in transplantacij organov. Ob tem bo strokovno srečanje
na to temo in naš predlog je tudi prispevek k temu dogodku.
Na tiskovni
konferenci, ki bo
v petek, 17.10.2008 ob 12.00 uri
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
·
predlog vladi RS za spremembo Zakona o odvzemu in presaditvi
delov človeškega telesa.
Tematiko bosta predstavila:
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Tekst predloga Vladi RS za spremembo Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja si lahko preberete tukaj.
Na spletni strani http://www.vest.si/2008/10/17/o-mozganski-smrti/
je prispevek iz tiskovne konference.
Tiskovno
sporočilo
Tiskovno sporočilo
Pred volitvami v državni zbor je katoliški župnik iz župnije Bevke v oznanilih svoje župnije zapisal, da smrtno greši vsak, ki voli stranko, ki s svojim delovanjem nasprotuje ustanovi cerkve. Vsebino tega oznanila so po Sloveniji prenesli mnogi mediji in je tako postalo javno znano.
Očitno je, da je katoliška cerkev je s tem oznanilom na zelo prefinjen način posegla v volitve. Vsem, ki bodo glasovali za stranke, ki nasprotujejo cerkvi, je namreč pripisala smrtni greh. To pa pomeni, da je vsem tem zagrozila z večnim peklom, kajti tisti, ki umre v stanju smrtnega greha, gre v večni pekel, kjer trpi peklenske muke. Seveda tega niso objavili katoliški mediji, temveč „laični“, ki so našli, verjetno „podtaknjeno“ oznanilo, ga objavili in mu s tem naredili veliko publiciteto. Ali si ni cerkev želela ravno tega? Da grožnjo s smrtnim grehom po Sloveniji raznesejo „laični“ in ne cerkveni mediji. Cerkev si je oprala roke, oznanilo pa je doseglo svoj namen, to je zagroziti tistim, ki na volitvah ne bodo glasovali po cerkvenih notah. In seveda ne samo v župniji Bevke, temveč vsepovsod po Sloveniji, kajti kar velja v teh župniji, velja tudi po Sloveniji.
Da je cerkev na zelo prefinjen način zagrozila volivcem, pa bi bilo mogoče sklepati tudi iz javno objavljenega stališča Nadškofije Ljubljana do vsebine spornega oznanila. Nadškofija se namreč ni jasno distancirala od „sporne“ vsebine oz. ni demantirala dejstva, da tisti, ki glasujejo za stranko, ki nasprotuje cerkvi, smrtno grešijo. Nadškofija tudi ni pojasnila, v katerih delih vsebina nasprotuje uradnemu učenju cerkve, čeprav govori, da v določenih delih nasprotuje temu učenju, poleg tega pa trdi, da je za vsebino odgovoren župnik in ne da je npr. to osebno stališče občana Očkona, sicer župnika v Bevkah. Ker gre pri spornem stališču za stališče župnika Očkona, kar potrjuje tudi nadškofija, in ne za stališče občana Očkona, je jasno, da gre za stališče katoliške cerkve, saj župnik deluje v imenu te cerkve. Če bi župnik deloval proti stališču cerkve, ga nadškof po telefonu verjetno ne bi samo opozoril, temveč bi ukrepal drugače.
Katoliška cerkev je s svojim posegom v volitve v državni zbor ravnala protiustavno. Ta cerkev je namreč tuja pravna osebe in zato v Sloveniji ne sme delovati politično in med drugim sodelovati v volilni kampanji. To je isto, kot da bi v volilni kampanji sodelovalo npr. neko avstrijsko ministrstvo in agitiralo za stranke, ki so naklonjene Avstriji. Šlo bi za hud napad na suverenost Slovenije. Poleg tega pa je katoliška cerkev z večnim peklom oz. smrtjo zagrozila več kot 100.000 prebivalcem Slovenije, ki so na volitvah podprli levico – ta pa je po vsebini spornega naznanila tista, ki je proti cerkvi. Zato obstaja sum storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, saj so se verjetno mnogi počutili ogrožene, kajti poznajo veliko moč cerkve, ki jo je v preteklosti jasno demonstrirala – za dosego svojih interesov je namreč pomorila milijone ljudi.
Katoliška cerkev je v tem primeru ravnala podobno kot leta 2002 na Madžarskem, ko so nekateri duhovniki vse socialiste razglasili za pripadnike "demonske in hudičeve" stranke oz. leta 2006, ko je bilo na letakih, ki so jih delili v nekaterih cerkvenih županjah na podeželju napisano, da bodo vsi volivci, ki ne bodo volili vodilne opozicijske desničarske stranke Fidesz-MPSz, poklicani na odgovornost pred strogo božje sodišče.
Slovenski organi ob teh hudih cerkvenih grožnjah, torej grožnjah tuje države našim državljanom, niso reagirali, vsaj slišati ni bilo. Verjetno zato, ker je bila na oblasti cerkvi naklonjena ideologija. Pričakujemo, da bo nova oblast slovensko ustavo vzela resno in sprovedla ustrezne postopke glede tega dogodka, ki pomeni hud napad na suverenost Slovenije ter varnost, svobodo, dostojanstvo in čast mnogih državljanov Slovenije.
Tiskovno sporočilo
Bližajo se volitve poslancev v državni zbor. Mnogi na
volitvah volijo tiste kandidate za poslance oz. stranke, ki so tako ali drugače
povezani s katoliško cerkvijo oz. krščanskimi vrednotami ali tradicijo.
Dobro pa bi bilo, da bi volivci premislili, preden volijo tiste, ki so povezani
s cerkvijo. Vprašanje namreč je, kaj se skriva za »krščanskim«.
Dobro ali pa kaj drugega?
Modro bi bilo, da bi volivci premislili ali bodo podprli
tiste, ki s svojimi povezavami s cerkvijo podpirajo hude negativnosti, ki so v
cerkvi in se jim ta noče odreči. In ne samo to, cerkev deluje tudi
protiustavno, saj ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju
z evangeliji, ne priznava mnogih človekovih pravic, npr. pravice do življenja
in svobode vesti, v Sloveniji deluje politično, čeprav ima status tuje
države. Cerkev poziva k poboju tistih, ki storijo moralne prekrške in ki jih
biblija kaznuje smrtjo, krsti dojenčke, s čimer jim jemlje ustavno
garantirano svobodo vesti. Razen tega niti ne priznava celovitega izstopa, kar
tudi pomeni, da je krščenec „večno“ vernik cerkve, posledica tega
pa je, da ima kljub formalnemu izstopu še vedno obveznosti do cerkve - tako
mora npr. še po izstopu ubogati klerike.
Dejstvo je, da cerkvi še vedno uspeva velika prevara
ljudi, ki hrepenijo po krščanskih vrednotah. Poslužila se je pojmovne
prevare in naredila enačbo: Kristus = dobro, krščansko = dobro,
zatorej krščanska stranka ali krščanske vrednote = dobro. Seveda pa
zgoraj opisano krščanstvo nima nobene zveze s Jezusom, za katerega je iz
zanesljivih zgodovinskih virov dokazano, da je bil pacifist, vegetarijanec,
prijatelj živali in narave in se je dosledno ravnal po zlatem pravilu: »kar ne
želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim«. Cerkev je svoje verske nazore
in poganske kulte pripisala Jezusu, zato njeni pripadniki verjamejo, da je
cerkev krščanska. Dejstva kažejo drugače. Ljudje so dolga stoletja
pustili cerkvi, da jih indoktrinira in z njimi manipulira. Sedaj je velika priložnost,
da se to konča. Velika cerkvena prevara je razkrinkana.
Ali bo poslanec, ki podpira organizacijo, ki deluje proti
slovenski ustavi, deloval za blaginjo Slovenije? Ali pa bo deloval v korist
cerkve? V čigavo korist bo npr. deloval sedanji zunanji minister Rupel, ki
kandidira na listi SDS in ki se je pred kratkim udeležil maše v kraju, kjer
kandidira, čeprav sicer ne velja kot človek, ki bi bil blizu cerkvi
oz. ki hodi v cerkev samo na povabilo. Ali je to verodostojno? Očitno je,
da išče podporo pri cerkvi in če bo izvoljen, se ji bo moral verjetno
tako ali drugače oddolžiti. Slovenija
je na pravi poti je slogan, pod katerim nastopa na volitvah SDS oz. Rupel.
Ali je Slovenija res na pravi poti, če se povečujejo revščina,
cene hrane in energije, plače pa padajo? Ali ni to voda na mlin cerkvi, ki
podpira delitev družbe na revne in bogate? Ali želi biti kdo reven?
V mandatu sedanje vlade ni bilo nič storjenega, da
bi se končala ukinitev ustavnega načela ločitve države od
cerkve. Iz pohval, ki so jih vladi izrekli nekateri vidni cerkveni kleriki, je
tudi mogoče razbrati, da obstaja povezava med sedanjo vlado ter cerkvijo in
v kolikor ob takšnih povezavah sedanja vlada dobi še en mandat, je velika
verjetnost, da bo Slovenija postala odročna vatikanska provinca. Zato se je
potrebno temu upreti. Sicer se lahko tudi zgodi, da bo napis Slovenija
na mejnih prehodih zamenjan z napisom Vatikanska
provinca Slovenija.
VABILO MEDIJEM NA TISKOVNO KONFERENCO
PREPOVED SODELOVANJA KATOLIŠKE CERKVE V VOLILNI
KAMPANJI
TER PREDSTAVITEV »VOLILNE« ŠTEVILKE ČASOPISA RAZMISLI
IN GROŽENJ PREDSEDNICI IN PRAVNEMU ZASTOPNIKU DRUŠTVA
Bližajo se volitve poslancev v državni zbor. Volilna kampanja se stopnjuje in v njej sodeluje mnogo oseb. Ena izmed teh oseb je tudi katoliška cerkev. Ta je namreč izdala dokument z naslovom Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije. V poglavju Prevzemanje odgovornosti v času volitev se katoliška cerkev izrecno ukvarja z volitvami. Menimo, da je protiustavno in nezakonito, seveda pa tudi popolnoma nesprejemljivo, da katoliška cerkev sodeluje v volilni kampanji za volitve v državni zbor 2008. Ta cerkev je namreč tuja pravna oseba, država »sui generis«, kar seveda velja tudi za njene sestavne dele, in zato ne more sodelovati v volilni kampanji, saj bi to pomenilo, da katoliška cerkev s tem deluje na političnem polju oz. se ukvarja s politično dejavnostjo. Tuje države ne smejo delovati v volilni kampanji v Sloveniji, saj bi to pomenilo, da se vmešavajo v notranje zadeve Slovenije. To je isto, kot da bi v volilni kampanji sodelovala npr. Avstrija in agitirala za določeno politično opcijo. Zato je potrebno, da se to prepreči. Vladi RS tako predlagamo, da se v tem smislu spremeni Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) in sicer tako, da se prepove sodelovanje verskim skupnostim oz. cerkvam in njihovim sestavnim delom v volilni kampanji.
Kot že navedeno, se bližajo volitve v državni zbor. Ker gre za zelo pomembno zadevo, saj ni vseeno, kdo bo v prihodnje vodil Slovenijo, je društvo izdalo posebno številko časopisa Razmisli, v kateri sta dva teksta in sicer Volilci pozor in Katoliška cerkev in tajkunstvo. Ta številka je tudi odgovor društva na cerkveno vmešavanje v volilno kampanjo, med drugim pa pojasnjuje, kako se lahko prevara ljudi, ki hrepenijo po krščanskih vrednotah. Potrebno se je poslužiti samo pojmovne prevare in narediti enačbo: Kristus = dobro, krščansko = dobro, zatorej krščanska stranka ali krščanske vrednote = dobro. To veliko prevaro razkrivamo v tekstu Volilci pozor. V drugem tekstu pa prikazujemo nekaj aspektov v zvezi z izjemnim bogastvom katoliške cerkve v svetu in Sloveniji.
Spregovorili pa bomo tudi o grožnjah proti predsednici društva in pravnemu zastopniku. Temu so pred kratkim celo zagrozili, da ga bodo zaklali. Grožnje, tudi smrtne, vlomi, odpovedi najetih prostorov za tiskovne konference, … – ali je na delu zopet cerkvena inkvizicija? Vonj po žveplu torej ni preteklost!?
Na tiskovni konferenci, ki bo
v petek, 5.9.2008 ob 11.00 uri
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana
vam tako želimo predstaviti:
Tematiko bodo predstavili:
Prisrčno vabljeni!
Predlog za prepoved volilnega delovanja katoliške cerkve
in za spremembo Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) si lahko ogledate tukaj.Predlog za prepoved delovanja katoliške cerkve v angleščini si lahko ogledate tukaj.
Novo številko časopisa Razmisli (volilna izdaja) in sicer izredno izdajo št. 2 si lahko ogledate tukaj. Teksta v word obliki sta dosegljiva na Volilci pozor in Katoliška cerkev in tajkunstvo.
Odmevi na tiskovno konferenco:
http://www.vest.si/2008/09/05/tezave-s-krizem/
http://www.dnevnik.si/video/2269
V čem je stvar? Bavarski konkordat iz leta 1924 je danes najstarejši veljavni konkordat v Nemčiji in je služil kot vzor za vse druge sklenjene pogodbe med posameznimi državami in Vatikanom, pa tako tudi Slovenije. Posebnost konkordata je v tem, da je cerkev dobila veliko možnost vplivanja na politiko svobodne države Bavarska, npr. v šolstvu, z druge strani pa se je Bavarska morala odreči vsakega vpliva oz. intervencije v cerkvene posle. Razen tega je Bavarska morala cerkvi zagotoviti krščanski karakter države in zaščito njenega delovanja.
Ko je predsednik stranke zelenih S. Dürr te dni zahteval spremembo konkordata in prenehanje plačevanja katoliških fakultet, profesorjev in cerkvenih dostojanstvenikov, so vodje tradicionalnih krščanskih strank, kot npr. CSU, ogorčeni in govorijo o napadu na »vodilno krščansko kulturo« ali o »verski vojni«. S. Dürr ne more razumeti reakcije katoliških političnih fundamentalistov in sporoča, da njegova stranka ne vodi verske vojne niti ne uničuje nikakršne krščanske kulture, temveč samo opravlja svojo nalogo, to je, da spoštuje ustavo, po kateri Bavarska verskim skupnostim zagotavlja svobodo delovanja in nevtralnost do njih. Po njegovem mnenju zaščita ustavnosti ni znak sovraštva do nikogar, temveč skrb za državo in njene državljane.
Vir:
* Sueddeutsche Zeitung 22.08.2008
* tz Munchen
* DiePresse.com
Tiskovno sporočilo
V Sloveniji je religija okolja katoliška vera. Tako je katoliška cerkev tudi cerkev okolja. Večino prebivalcev v Sloveniji je vernikov katoliške cerkve. Verjetno je teh vernikov kar kakšnih 70 do 80 odstotkov slovenskih državljanov. Iz tega dejstva izhaja zelo jasen in logičen zaključek: v »ideologiji smrti« so, vsaj statistično, najbolj udeleženi katoliki. Največ samomorilcev je torej med katoliki, največ raznih odvisnikov je med katoliki, največ storilcev prometnih nesreč je med katoliki in podobno. Med katoliki je tudi največ pedofilov. Ne gre samo za pedofilijo klerikov, temveč tudi pedofilijo »navadnih« katoliških vernikov. Seveda je daleč največ splavov, ki jih cerkev najbolj obsoja in jih proglaša za smrtni greh, ravno pri katolikih. Za »ideologijo smrti«, ki po cerkvenih besedah vlada v Sloveniji, je očitno, glede na prevladujoč položaj katoliške cerkve v Sloveniji, bolj ali manj odgovorna ravno katoliška cerkev. In v njej jo je tudi največ. Njeni verniki tako ali drugače zasedajo, vsaj statistično, tudi večino najpomembnejših mest v družbi.
Bližajo se volitve v državni zbor. Na teh volitvah bodo sodelovale razne stranke. Mnoge med njimi so tako ali drugače povezane s katoliško cerkvijo. Zato bi bilo dobro, da bi se vprašali, ali je modro voliti stranke, ki so tako ali drugače povezane s cerkvijo, katere nauk je podlaga za »ideologijo smrti« in ki niti ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, ki s krstom dojenčkov prisilno novači svoje člane in ne omogoča popolnega izstopa ter ki ljudem sploh ne priznava pravice do življenja. Kar vse je v globokem nasprotju s slovensko ustavo. Znan je rek: povej mi, s kom se družiš in potem ti, kdo si.
Izšli sta novi številki časopisa Razmisli.
Gre za redno izdajo št. 4 in izredno izdajo št. 1.
Nekaj naslovov člankov iz redne številke:
Ali lahko katoliška osnovna šola izpolnjuje cilje izobraževanja po slovenskih predpisih
Bankrot zaupanje v katoliško cerkev
Kaj stoji za karitasom
Iz državnega proračuna za evangelizacijo Slovenije
Papež in njegova plača
Kako cerkve opravičujejo genocid
Biblija dela človeka agresivnega
Papežu "zaigral srček"
Tudi ubijanje v vojni je protiustavno
Ljudje, varujte se cerkve
Izredna številka je v celoti posvečena predlogu za prepoved delovanja katoliške in vsebuje skrajšano verzijo predloga, ki ga je društvo posredovalo Uradu Vlade RS za verske skupnosti.
Redno izdajo št. 4 si lahko ogledate tukaj. (pdf)
Izredno izdajo številka 1 si lahko ogledate tukaj. (pdf) Celoten predlog pa si lahko ogledate tukaj. (Word)
»Cerkve in druge verske skupnosti, ne
glede na to, ali imajo status mednarodnopravnega subjekta ali ne, ne smejo
delovati politično.
To velja tudi za njihove posamezne sestavne dele.«
v
petek, 1.8.2008 ob 11.00 uri
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti predlog za prepoved političnega delovanja katoliške
cerkve in posledično za spremembo zakona o verski svobodi.
· Moris Hoblaj, teolog in sociolog, podpredsednik društva
·
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno
vabljeni!
Tiskovna konferenca ne bo v prostorih Petrola, kot je bilo javnosti sprva sporočeno.
Pobudo za prepoved političnega delovanja katoliške cerkve in spremembo zakona o verski svobodi si lahko preberete tudi tukaj.
Dobili smo odgovor glede omenjenega predloga in tega si lahko preberete tukaj.
Biblija, ki je bila v preteklosti podlaga za nasilje, velja v celoti tudi danes. Že v sami bibliji piše: „Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!“ (5 Mz 31,1) Cerkev ohranja v veljavi krvavo staro zavezo, vsi katoliki so se dolžni po njej ravnati v vsakdanjem življenju. Npr. „Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz 21,15) velja še danes in je pravilo ravnanja katolikov. Ti so celo dolžni, da ne sledijo predpisom državnih oblasti, če ti nasprotujejo naukom evangelija. Cerkev se ni odrekla svojemu nasilnemu nauku, saj je tudi sedaj veliko dogodkov, ki to potrjujejo (krst dojenčkov, nezmožnost celovitega izstopa iz cerkve, prekletstva, sistemske grožnje, sovraštvo do žensk, Judov, ...). Nasilen biblijski nauk je tudi podlaga za delovanje ter je v nasprotju z ustavo in mednarodnimi akti ter spodbuja k sovraštvu, krši pravice, ... Zato je potrebno delovanje takšne organizacije prepovedati in to vse dotlej, dokler se ne odreče svojemu krvavemu nauku in nasilnim delom biblije.
Zato smo v društvu s pomočjo odvetnika pripravili
predlog za prepoved delovanja katoliške cerkve in ga posredovali tako Uradu
Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti kot tudi Okrožnemu državnem tožilstvu
v Ljubljani z namenom, da poskrbita, da bo na sodišče vložena tožba za
prepoved delovanja katoliške cerkve.
Pravna podlaga za takšno prepoved obstaja v 12. členu
Zakona o verski svobodi, po katerem mora upravno sodišče,
na predlog državnega tožilca, prepovedati delovanje cerkve, ki s svojim
delovanjem huje krši ustavo, spodbuja k neenakopravnosti, k nasilju ali vojni
ali razpihuje sovraštvo oziroma nestrpnost ali preganjanje oz. njen namen,
cilji ali način izvajanja verskega nauka, verskega poslanstva, verskih
obredov ali druga dejavnost temelji na nasilju oziroma uporablja nasilna
sredstva, ogroža življenje ali zdravje ali ogroža druge pravice in svoboščine
pripadnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti ali drugih oseb na način,
s katerim hudo krni človekovo dostojanstvo.
Sicer pa je urad za verske skupnosti odgovoril, da gre za zelo zahtevno zadevo in prvi tovrstni primer in da bo zato potreboval za ustrezno ukrepanje več časa, vsebinsko pa naj bi odgovoril do konca meseca avgusta 2008.
Oba predloga si lahko preberete v Word obliki:
predlog državnemu tožilstvu za prepoved delovanja katoliške cerkve
predlog uradu za verske skupnosti za prepoved delovanja katoliške cerkve
Urad za verske skupnosti je v obljubljenem času podal odgovor in tega si lahko preberete tukaj.
Predlog v angleškem jeziku (Proposal
to ban the pursuit of activities of the Catholic Church) V
medijih smo lahko prebrali, da je urad vložil zoper umetniški tandem Eclipse
prijavo, ker naj bi pred kakšnim letom dni izvedel performans, ki naj bi žalil
verska čustva. Umetnici sta namreč na mehki pornografski način
parafrazirali motiv Marije, zavetnice Ptujske gore. Vsekakor je ceniti skrb
omenjenega urada glede zaščite verskih čustev. Seveda bi moral
omenjeni urad tako ravnati tudi v drugih primerih, ko obstajajo podobna ravnanja. V
Sloveniji obstaja cerkev, katere delovanje hudo nasprotuje ustavi in so zato
izpolnjeni znaki iz 1. odst. 12. člena ZVS za prepoved njenega delovanja.
Gre za Katoliško cerkev (KC). Katoliška
cerkev temelji na Bibliji. Ta vsekakor vsebuje nekatera etična načela,
npr. Deset zapovedi ali Jezusov Govor na gori, vendar pa je velik del te knjige
skrajno negativen. V njej je namreč zaslediti nasilje, izjemno okrutnost,
navodila za ubijanje, maščevalnost, mučenja, sovraštvo in
preganjanje drugače mislečih in vernih, množično pobijanje žensk,
otrok in starcev, poveličevanje vojne, surovost do žensk in otrok,
posilstva, žrtvovanje živali, pozive na morjenje Judov in drugih, genocid,
morilsko slo, ki se podtika Bogu, ...
Nasilna biblijska ideologija je
odgovorna za krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje stotine milijonov ubitih. Mnogi
menijo, da gre pri omenjenih citatih za besedila, ki danes ne veljajo več.
Vendar temu ni tako. Že v sami Bibliji piše: „Vso besedo, ki vam jo
zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji
ne odvzemaj!“ (5 Mz 31,1) Katoliška cerkev ohranja v veljavi krvavo Staro
zavezo, vsi katoliki so se dolžni po njej ravnati v vsakdanjem življenju. Npr.
„Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz
21,15) velja še danes in je pravilo ravnanja katolikov. Ti so celo dolžni, da
ne sledijo predpisom državnih oblasti, če ti nasprotujejo naukom
evangelija, torej tudi Stari zavezi. KC
je celo napovedala obračun s tistimi, ki se pretvarjajo, da se jim v Međugorju
prikazuje Marija. Ker mora cerkev odstraniti vse tiste, ki ji ne sledijo, je
jasno, da je to „vojna napoved“ omenjenim ljudem. „Vojno“ je papež
napovedal tudi muslimanom, ko je npr. v Regensburgu govoril o nasilnem in
nevarnem islamu. Z večnim prekletstvom že ves čas grozi staršem, ki
ne dajo takoj po rojstvu krstiti svojega otroka in v večni pekel pošlje
vse tiste, ki iz nje izstopijo. Nasilno krsti otroke in jim tako odvzame versko
svobodo. V genocidu v Ruandi in v diktaturi v Argentini so kleriki sodelovali
pri ubijanju in mučenju. Cerkev
se ni odrekla svojemu nasilnemu nauku. Ta je podlaga za delovanje ter je v
nasprotju z ustavo in mnogimi mednarodnimi akti ter spodbuja k sovraštvu, krši
pravice, ... Zato je potrebno delovanje takšne organizacije prepovedati in to
vse dotlej, dokler se ne odreče svojemu krvavemu nauku. Zato tudi
predlagamo Uradu vlade RS za verske skupnosti, da tožilcu poda prijavo za
prepoved delovanja Katoliške cerkve v Sloveniji. Tiskovno
sporočilo Pred
kratkim se je na Bledu končala Regionalna konferenca Caritas Europa pod
geslom: „Od izključenosti do enakosti v Evropi“. Konference, ki jo je
vodila slovenska Karitas, se je udeležilo več kot 100 predstavnikov različnih
organizacij Karitasa. Udeležence je pozdravil tudi podpredsednik Vlade RS. Karitas je organizacija, ki
jo je ustanovila Katoliška cerkev. Zato je ta organizacija dolžna uresničevati
naloge te cerkve. Glavna cerkvena naloga in tako tudi naloga vsakega katolika
kot tudi vseh katoliških organizacij je po besedah papeža Benedikta XVI., ki
jih je nedaleč nazaj oznanil v Savoni, pokristjanjevanje oz. evangelizacija.
To velja torej tudi za Karitas. Ta mora tako vedno in vsepovsod skrbeti za
pokristjanjevanje oz. evangelizacijo družbe. To nalogo ima tudi Karitas v
Sloveniji. Čeprav Karitas dejansko pomaga nekaterim, ki so v stiski oz. revščini,
pa je to očitno vse v kontekstu pokristjanjevanja in evangelizacije družbe
v Sloveniji. Ali ni torej pomoč revnim samo krinka za širjenje katoliške
vere? Ali je pomoč Karitasa iskrena? Ali ne gre samo za pridobivanje novih
cerkvenih članov? Karitas
ima veliko premoženje. Samo v Nemčiji je to premoženje po podatkih iz
leta 1995 znašalo neverjetnih 65 milijard EUR (slovenski državni proračun
je okoli 10 milijard EUR). Med financerji Karitasa najdemo najrazličnejše
osebe, v Sloveniji celo ministrstva in občine. Ker so med financerji
Karitasa tudi državne inštitucije in mnoge necerkvene organizacije oz.
posamezniki, se postavi vprašanje, s čigavim denarjem Katoliška cerkev
pomaga revnim? S svojim ali tujim? Verjetno bolj ali manj s tujim. Namesto, da
bi za pomoč uporabila samo svoja sredstva, saj jih ima ogromno, je namreč
neizmerno bogata (njeno premoženje naj bi bilo vredno več 2000 milijard
dolarjev, v Sloveniji pa mogoče že milijardo dolarjev ali več), „prosjači“
pri drugih za sredstva za reveže. Sam si neizmerno bogat, revežem pa pomagaš
s tujim denarjem, pri čemer je ta pomoč v bistvu samo sredstvo za širjenje
svoje vere, pa še daš jim samo drobtinice! Zelo spretno. Ali ne gre v tem
primeru za neverjetno dvoličnost? Pomoč, ki jo dajejo darovalci v
dobri veri, da cerkev iskreno pomaga pomoči potrebnim, gre v bistvu za
evangelizacijo družbe. Med
financerji slov. Karitasa najdemo celo državne inštitucije. Nerazumljivo je,
da te financirajo Karitas, saj velja ustavno načelo ločitve države in
verskih skupnosti. Tako tudi država financira širjenje katoliške vere. Vsi
davkoplačevalci, ne glede na versko pripadnost, posredno financirajo
pokristjanjevanje Slovenije. Republika Slovenija služi Svetemu sedežu pri
evangelizaciji Slovenije, pa čeprav so npr. evangeliji, predvsem Stara
zaveza, v mnogih delih v nasprotju z ustavo, saj je v njih mnogo hude nemorale,
nasilja, sovraštva do drugače mislečih, mučenj, posilstev, množičnega
pobijanja žensk, otrok in starcev, grozljivih metod ubijanja in podobno. Ali
politiki delajo to iz naivnosti ali namerno? Vsi krvavi deli Biblije, ki
nasprotujejo človekovim pravicam, so še sedaj veljavni in so napotilo za
delovanje katolikov. Ti so po cerkvenem nauku dolžni zavrniti celo ustavo,
če nasprotuje evangelijem. In po katoliškem nauku so mnogi moralni prekrški
še sedaj kaznovani s smrtjo – to pa je v nasprotju z ustavo, ki ne pozna
smrtne kazni. Ali
lahko torej Karitas pomaga izključenim k enakosti, kot je bilo geslo
regionalne konference? Glede na cerkveni nauk, ki ga mora Karitas uresničevati,
je to zelo vprašljivo, še posebej zaradi tega, ker so mnogi izključeni
oz. revni ravno zaradi cerkvene ideologije, ki podpira delitev na revne in
bogate. Izšla
je tretja številka brezplačnega društvenega časopisa
"Razmisli". V
pdf obliki ga lahko preberete tukaj,
lahko pa ga tudi naročite na našem naslovu. v četrtek,
22.5.2008 ob 11.00 uri Prisrčno
vabljeni! Pobudo si lahko v celoti
preberete tukaj
! Tiskovni
sporočili: Katoliška cerkev (KC) odobrava tako imenovano
pravično vojno. Zanjo je pravična vojna tista, ki ji prinese koristi.
Pravična vojna je tudi tista, s katero je odstranjeno vse tisto, kar
nasprotuje katoliški veri, kot to izhaja npr. iz pisma Pija IX. nadškofu
Freisingu v Münchnu. „Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje Judov,“
je izjavil Ambrozij „sveti“. KC se je glede iraške vojne jasno opredelila,
kar dokazujejo npr. citati iz govora ameriškega vojaškega nadškofa O'Briena
vojaškim duhovnikom ob začetku invazije na Irak (Katoliška tiskovna
agencija, 26.3.2003): …“ Upamo, da bodo vsi dejavniki, ki so vodili do naše
intervencije končno objavljeni in ...“, “Če služite ali pomagate
enotam v boju ali služite družinam, ki jih tarejo skrbi - vaša duhovniška
dolžnost ni bila še nikoli pomembnejša ali bolj cenjena kot zdaj.“, „Popolnoma
primerno je, da člani naše vojske izhajajo iz integritete in sposobnosti
odločanja naših voditeljev ter zato svoje vojaške dolžnosti izvajajo s
čisto vestjo. Naše vojaško vodstvo medtem vzpodbujamo v njihovem vestnem
prizadevanju, … in ne uporabijo več sile kot je nujno, da bi dosegli
omenjene cilje. ...“ Kot je razvidno iz citatov, nadškof O'Brien smatra ameriško
vojsko kot našo vojsko, torej katoliško. Tako bi bilo mogoče reči,
da je potem tudi vojna v Iraku katoliška vojna. KC očitno ni samo podprla
invazije na Irak, temveč v njej tudi aktivno sodeluje s svojimi kurati in z
vojaki, ki so katoliške vere. Vojna v Iraku je torej za KC pravična vojna,
saj se s tem odstranjujejo muslimani, ki jim KC ne priznava pravice do življenja
oz. obstoja. Vojna v Iraku je povzročila več kot
100.000 mrtvih ljudi, ekološko katastrofo in smrt velikega števila živali.
Mnogi deli države so uničeni. Za vojno ne nosijo odgovornost samo posvetne
države, npr. ZDA, temveč tudi KC, saj invazijo na Irak že od vsega začetka
podpira. Žrtve v Iraku tako niso samo posvetne žrtve, temveč tudi verske.
V Iraku se uresničuje načrt KC o odstranitvi vseh tistih, ki so proti
njej. Seveda pa tega ne dela sama, saj si tega ne upa več, to dela preko
drugih, v tem primeru v preko ZDA. Tako kot je Hitler uresničeval cerkveni
načrt o odstranitvi Judov, tako Bush uresničuje cerkveni načrt o
odstranitvi muslimanov. Zanimivo je, da je bilo v medijih večkrat zapisano,
da se je Bush v mnogih zadevah navdihoval v Bibliji – ta pa je sveta knjiga
Katoliške cerkve. Tudi pri napadu na Irak? Vojna v Iraku pomeni kršitev elementarnih človekovih
pravic. Ni kršena oz. odvzeta samo pravica do življenja več kot 100.000
osebam, temveč so kršene tudi druge osnovne človekove pravice:
pravico do družine, pravica do osebnega dostojanstva, pravica do duševne in
telesne integritete, ... Vse to je posledica tudi cerkvene podpore vojni. Po
drugi strani pa ta cerkev uči Ne ubijaj! Ali ne gre tukaj za neverjetno
dvoličnost? Katoliška cerkev po invaziji na Irak ni spremenila
svojega nauka. Iz Iraka ni odpoklicala svojih vojaških kuratov in vernikov. Ni
se pokesala zaradi uničevanja Iraka, ni poravnala škode, ki jo je s
podporo vojni povzročila in še povzroča. Vsaj javnosti to ni znano.
Zato je mogoče reči, da je papežev poziv k miru bolj njegova želja
po pridobivanju medijske pozornosti in izboljševanju podobe v javnosti ter ne
gre za iskreno željo po miru. V javnosti se predstavljaš kot mirovnik, v
ozadju pa tvoji ubijajo in uničujejo - večina okupacijskih vojakov, ki
v Iraku ubijajo in uničujejo je namreč cerkvenih kristjanov. Ali ne
gre torej pri papeževem pozivu za mir za neverjetno sprenevedanje in norčevanje
iz javnosti? V Državnem svetu je pred kratkim potekala razprava
o Zakonu o zaključku
postopkov vračanja podržavljenega premoženja. Ob tem se je svetnik Rus
spraševal ali ni minister za pravosodje Šturm v konfliktu interesov, ko mora
kot minister zastopati vse družbene skupine, medtem ko je kot član
suverenega malteškega reda prisegel, da bo deloval v interesu katoliške cerkve,
ki je največji denacionalizacijski upravičenec. Minister Šturm je v
zvezi s tem dejal, da so očitki o njegovem članstvu v malteškem redu
nesmiselni, kajti od tam ni dobival nobenih navodil v zvezi s tem (Dnevnik,
5.3.2008). Ne glede na to, ali je minister Šturm dobival od
malteškega reda oz. katoliške cerkve kakšna navodila v zvezi z
denacionalizacijo ali ne, to samo po sebi ni pomembno. Po nauku katoliške
cerkve je namreč vsak katolik, ne glede na to ali je član kakšnega
reda ali ne, dolžan vedno in vsepovsod delovati v interesu omenjene cerkve. To
izhaja iz mnogih kanonov Zakonika cerkvenega prava (209, 210, 211, 212, 223,
…). Tako bi bilo mogoče reči, da je stalno delovanje v interesu
katoliške cerkve primarna dolžnost vsakega katolika, tako seveda tudi dr. Šturma
na položaju ministra za pravosodje (in ne samo kot »navadnega« katolika ali
člana malteškega reda). Jasno torej je, da so za katolika interesi cerkve
pred interesi države, če bi bili sicer v nasprotju. To izhaja tudi iz
Katekizma katoliške cerkve (št. 2242), kjer je določeno, da je katolik
dolžan zavrniti državne predpise, npr. tudi ustavo Slovenije, če ti
nasprotujejo naukom evangelija. V tem pogledu teoretično torej sploh ni
konflikta interesov. Gre
samo za en interes in to je interes cerkve. Državni interes ali interes
ljudstva oz. posameznika tukaj ni pomemben. Položaj cerkve se izboljšuje z vračilom
denacionaliziranega premoženja, saj je katoliška cerkev do sedaj dobila
vrnjenega že za približno 140 milijonov evrov premoženja. Čim več
se ga vrne, tem bolje in čim kasneje se ga vrne, tudi dobro, saj bodo odškodnine
za nezmožnost uporabe večje - tako verjetno razmišlja cerkev. Vse
davkoplačevalce Slovenije npr. bremeni plačilo mariborski nadškofiji
v višini kar 1,9 milijarde tolarjev odškodnine za nezmožnost uporabe
denacionalizirane stavbe srednje kmetijske šole v Mariboru. Koliko bo še teh
odškodnin, se ne ve. Ni pozabiti, da ni rešenih še kar nekaj cerkvenih
zahtevkov za vračilo nacionaliziranega premoženja, med drugim tudi
zahtevek za vračilo okoli Po nauku cerkve torej konflikta interesov pri
ministru za pravosodje, ki je katolik, ne more biti. Cerkveni interes je na
prvem mestu in da je temu tako, niso potrebna nobena dodatna ali posebna
navodila. Ali dejansko je, pa je razvidno iz ministrovih dejanj, saj tudi zanj
velja: po sadovih jih boste spoznali. Kazenska
ovadba zoper neznanega storilca, najverjetneje iz cerkvenih logov Tednik Mladina je poleti leta 2006 razkril, da je duhovnik Frantar odšel v Afriko, namesto da bi se odzval
na vabila sodišča in prišel na obravnavo. V Afriki je bil več let,
ko se je vrnil v Slovenijo, ga je aretirala policija. Mnoga
dejstva kažejo na to, da je cerkev, ki ji Frantar pripada, vedela, kje se nahaja
in tega dejstva ni sporočila pristojnim organom, čeprav je bila za
njim razpisana tiralica. Zato obstaja sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje
pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po 287. členu KZ. Društvo
je zato vložilo v tej zadevi kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki se po
vsej verjetnosti nahaja v okviru Katoliške cerkve. Diskriminatorna merila v
vipavski škofijski gimnaziji
Tednik Mladina je tudi razkril, o tem pa je pisal tudi Večer, da so
na Škofijski gimnaziji Vipava določili verouk in prostovoljno delo na
cerkvenem področju kot dodatni merili za vpis na to šolo, poleg tega pa
morajo tisti, ki se vpišejo na to gimnazijo podpisati izjavo, s katero
potrdijo, da sprejemajo vzgojno usmeritev šole, ki temelji na krščanskih
usmeritvi in evangelijskih vrednotah. Ker gre lahko v tem primeru za ravnanja,
ki so diskriminatorna, kar je v nasprotju z ustavo in Zakonom o uresničevanju
načela enakega obravnavanja, je društvo pripravilo pobudo za preprečitev
neenakopravnega obravnavanja pri vpisu na omenjeno gimnazijo in jo posredovalo
tako Ministrstvu za šolstvo in šport kot Uradu Vlade RS za enake možnosti oz.
zagovornici načela enakih možnosti. Polega tega pa je omenjena gimnazija
pretežno financirana iz javnih sredstev, kar pomeni, da se je država postavila
na stran Katoliške cerkve in preko Škofijske gimnazije Vipava, katere
ustanovitelj je Škofija Koper, pomaga pri širjenju katoliškega nauka – to
pa je protiustavno, saj mora biti država zaradi načela ločenosti države
in verskih skupnosti (7. člen
ustave) nevtralna in ne sme podpirati nobene verske skupnosti niti vere. Preberite
si kazensko ovadbo in pobudo za preprečitev neenakopravnega obravnavanja. Na
spletni strani si lahko preberete zapis
o tiskovni konferenci na to temo. Uvodna beseda odgovorne urednice
novega časopisa: »Razmisli« je
nov časopis – ali ga potrebujemo? Če odkrito povemo – bolje, da ga
ne bi. Toda kaj naj storimo, ko marsikje v naši demokratsko zaznamovani deželi,
kljub dobri ustavi in zakonom, mnogim državljankam in državljanom, še najšibkejšim,
kot so otroci, ženske, socialno ogroženi, drugače misleči, verske in
narodnostne manjšine, kratijo človekove in državljanske pravice ali jih
celo javno ne priznavajo, ne da bi državne in tudi verske institucije, ki so za
to predvidene, reagirale na to. Najdejo celo način, kako storilca ali
storilce pustiti na svobodi. Vse to se že dogaja. Zgodovina je že
pokazala, da ne pomaga vprašati žabo ali naj izsušimo močvirje. Ker je
malo zaleglo, smo se odločili pomagati žrtvam preko Društva za zaščito
ustave in žrtev cerkve ter preko lastnega časopisa, in sicer s ciljem, da
bodo žrtve pomagale žrtvam. Želite brezplačno
prejemati enega ali več brezplačnih izvodov? Pokličite na tel.
041 546 672 ali ga naročite na našem naslovu. Članki prve številke časopisa "Razmisli" v Word obliki Drugo
številko časopisa v
pdf obliki dobite tukaj. Preberite si pobudo
za zaščito otrok pred spolnimi zlorabami katoliških klerikov. Na spletni strani: Državni
zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o verski svobodi (ZVS), ki
je na "novo"
uredil uresničevanje verske svobode, pravni položaj verskih skupnosti,
postopek registracije in drugo v zvezi z verskimi skupnostmi. Slovenija je pravna in demokratična država in kot takšna zavezana k spoštovanju
človekovih pravic in svoboščin in drugih ustavnih določb. To
seveda velja tudi za Državni zbor Republike Slovenije. Na tiskovni konferenci je
bilo govora tudi o morebitnem poskusu pozabljanja
pedofilskih kaznivih dejanj s strani pravosodnih institucij Slovenije v korist
Katoliške cerkve in na škodo žrtev pedokriminala, kar bi lahko pomenilo kršitev
predpisov. Znano namreč je, da sta vsaj dva duhovnika slovenske katoliške
cerkve osumljena oz. obdolžena pedokriminala. V zvezi s tem je društvo
naslovilo na slovenske državne organe kot so policija, sodišče in tožilstvo,
v smislu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, nekaj vprašanj
oz. zahtevo za posredovanje vseh informacij v zvezi s tem postopki. Društvo, ki
želi pomagati žrtvam cerkve in s tem tudi žrtvam pedokriminalnih klerikov,
predvsem zanima, v kakšni fazi so postopki zoper domnevne pedokriminalne
duhovnike. Društvo pa je naslovilo tudi na Slovensko škofovsko konferenco
nekaj vprašanj v zvezi s tem, predvsem so pomembna vprašanja, kdaj so
slovenski škofje prejeli zaupno pismo papeža
Benedikt XVI., v katerem je ta pozval katoliške škofe, da naj preiskave proti
skrunilcem otrok držijo v tajnosti in sicer do izteka 10 let po polnoletnosti
zlorabljene žrtve, kaj točno je vsebina tega pisma in kaj je bilo na
podlagi tega pisma s strani slov. škofov ali drugih dosedaj narejeno. Priloge: Iz
Zakonika cerkvenega prava (kanon 538) izhaja, da župniku preneha služba z
odstranitvijo ali premestitvijo, ki jo odredi krajevni škof. Iz kanona 784 pa
izhaja, da misionarje pošlje na misijonsko delo pristojna cerkvena oblast. Pozivamo vas, da na vprašanja
čimprej odgovorite. Ob tem bi še navedli, da menimo, da imajo tožilci,
morebitne žrtve pedofilije in javnost pravico izvedeti, kaj se dogaja v
cerkvi v zvezi z omenjenimi zadevami glede domnevne pedofilije. Menimo tudi, da
ima javnost pravico zvedeti tudi za vsebino zaupnega pisma, ki ga je papež
poslal škofom v zvezi s pedofilijo v Katoliški cerkvi. Odgovor
Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference na gornja vprašanja (pdf)
Slovenija je kot pravna in
demokratična država zavezana k spoštovanju človekovih pravic in
svoboščin, posebej tistih skupin ljudi, ki so zaradi svojih takšnih ali
drugačnih lastnosti bolj ranljive. Med takšne spadajo tudi otroci in zato
mora država zanje zagotoviti dosledno spoštovanje vseh pravic, ki jim jih jamči
pravni red. To nenazadnje od države zahteva Ustava RS, saj ta otrokom
zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, duševnim ali drugim
izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Eno izmed dejanj, ki se tiče pravic in položaja otrok, posebej dojenčkov,
je krst, prav posebej katoliški. V javnosti zbuja krst različne odmeve:
eni trdijo, da je krst otrok, še prav posebej dojenčkov, protiustaven, ker
ne spoštuje svobodne volje otrok in njihove svobode vesti, drugi trdijo, da s
krstom ni nič narobe in da ta spada izključno v pristojnost verskih
skupnosti in da država pri tem ne more oz. ne sme ničesar narediti. Čeprav je problematika krsta, tudi v pravnem smislu, prisotna v javnem
prostoru, se neodvisni ustavno-pravni strokovnjaki, npr. s Pravne fakultete v
Ljubljani (Večer, 11.5.2006) o tej temi, čeprav so bili pozvani, ne
izjasnijo. Zakaj? Ali se s svojimi stališči nočejo zameriti katoliški
cerkvi? Če je temu tako, ali je potem mogoče sklepati, da katoliško
stališče, da krst otrok ni problematičen z vidika ustave oz.
otrokovih pravic, ne drži in da gre za protiustavno dejanje KC?
Na tiskovni konferenci o tej problematiki smo podrobneje predstavili stališče društva, da
je krst otrok, posebej še dojenčkov, v globokem nasprotju s slovensko
ustavo, saj otrokom odvzema versko svobodo, ki ni priznana samo s slov. ustavo,
temveč tudi z mednarodnimi pravnimi dokumenti. Prav tako je bilo predstavljeno,
zakaj katoliška cerkev s krstom dojenčkov ne krši samo slovenske ustave,
temveč tudi svoj lastni nauk, saj bi glede na Jezusove besede, njegov nauk
pa naj bi bil temelj cerkve, “najprej učite, nato krstite”, morala
otroke sprva poučevati, šele potem krstiti.
Pozornost smo posvetili tudi pozivu društva Slovenski škofovski konferenci,
da naj zamenja svojega tiskovnega predstavnika dr. Sajeta, saj je ta trdil (Večer,
21.12.2005 oz. 9.5.2006), da v katoliški cerkvi ni mogoče brez dovoljenja
staršev krstiti otroke, kar pa je v nasprotju s kanonom 868 Zakonika cerkvenega
prava, ki dopušča krst otrok katoliških kot celo nekatoliških staršev,
če so v smrtni nevarnosti, celo proti volji staršev. Če dr. Saje ne
pozna svojega temeljnega pravnega akta ali če namenoma trdi nekaj, kar ni
resnično, po mnenju društva ne more biti sogovornik organizacij oz. oseb,
ki se obračajo na katoliško cerkev oz. škofovsko konferenco ali na katere
se obrača ta organizacija, saj se postavi vprašanje ali so informacije, ki
jih daje takšna oseba, verodostojne ali pa gre za zavestno manipulacijo? Več o tej tematiki v tekstu O krstu
dojenčkov oz. otrok. Društvo je ob dnevu žena (8. marec 2006) izdalo brezplačno brošuro
z naslovom: Brošura je na voljo v tiskani kot tudi v pdf
obliki. Kdor želi finančno podpreti navedeno brošuro, lahko to stori z
nakazilom na TRR št.: 05100-8011968046. Za vsak prispevek se zahvaljujemo. Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve pripravlja natis dveh brošur, to je :"BIBLIJO NA
INDEKS" in "CERKVENI DENAR JE KRVNINA". Da bi lahko projekt
izpeljali in da bi bila naklada obenem čimvečja, vas prosimo za
PROSTOVOLJNE PRISPEVKE na transakcijski račun: 05100-8011968046. Vsebino
obeh brošur si lahko preberete na naši spletni strani. Še dosti informacij
potrebuje javnost, da bi spoznala, kdo v resnici sedi na Petrovem stolu v
Vatikanu. Teološka fakulteta je že več kot deset let ponovno članica
Univerze v Ljubjani. Ker je Teološka fakulteta kot del Katoliške cerkve z
vstopom v Univerzo v Ljubljani postala del Republike Slovenije, saj je ta
univerza javni zavod, katerega je ustanovila država, je ta fakulteta, čeprav
je verska organizacija, postala državna inštitucija. Katoliška cerkev tako s
pomočjo (države) Republike Slovenije in preko nje širi svoj verski nauk
oz. ideologijo po Sloveniji. Republika Slovenija z denarjem vseh davkoplačevalcev,
tudi ateistov in drugače verujočih, izobražuje tiste, ki se šolajo
za katoliške duhovnike. Razen tega Republika Slovenija posreduje v javni
prostor vero neke verske skupnosti in na ta način tudi podpira to versko
skupnost. Republika Slovenija se je s tem očitno zelo jasno postavila na
stran Katoliške cerkve in ji s tem pomaga pri širjenju njene vere. Vprašanje
je, ali se ni država v tem delu celo identificirala s Katoliško cerkvijo? Država in njeni deli, kot so npr. državni organi ali pa
institucije, kjer je država ustanovitelj, morajo biti svetovnonazorski in
versko nevtralni. Država se ne sme identificirati z nobeno vero ali versko
skupnostjo, nobene podpirati (niti ne sme ovirati) in nikogar indoktrinirati z
neko vero. Država tudi ne sme od nikogar zahtevati, da bi sprejel določeno
versko ali drugo prepričanje. To je na kratko bistvo ločenosti države
in verskih skupnosti po 7. členu ustave. Z vstopom Teološke fakultete v Univerzo v Ljubljani je prišlo do grobe kršitve
7. člena ustave, saj se je Republika Slovenija kot država zelo očitno
postavila na stran Katoliške cerkve. Le-to podpira, ji financira izobraževanje
kandidatov za duhovnike, širi celo njen nauk, vse to z državnimi sredstvi, s
sredstvi vseh davkoplačevalcev. Država ni več versko nevtralna, saj
je v tem delu postala eno s Katoliško cerkvijo, čeprav je z njo po ustavi
ločena. Za Katoliško cerkev celo misionira. Da se odpravi to očitno protiustavno stanje, je društvo
pripravilo pobudo za izločitev Teolške fakultete iz Univerze v Ljubljani s
predlogom za spremembo Zakona o visokošolskem izobraževanju in Odloka o
preoblikovanju Unvierze v Ljubljani. Pobudo je že poslalo Vladi Republike
Slovenije. Več o tem preberite pod Pobuda
za pripravo sprememb Zakona o visokošolskem izobraževanju in Odloka o
preoblikovanju Univerze v Ljubljani (izločitev Teološke fakultete iz
Univerze v Ljubljani). Tiskovni sporočili Javnosti smo posredovali tudi sledeči tiskovni sporočili: V Republiki Sloveniji je mnogokrat eno izmed običajnih
dejanj ob rojstvu otroka tudi njegov krst. Običajno in neproblematično
dejanje, bi rekel marsikdo. Zdi se jim nekaj normalnega, nekaj kar spada k
tradiciji. Večina staršev, ki dajo svoje otroke krstiti, o pravem pomenu
krsta sploh ne razmišlja. Vendar pa se postavi vprašanje, ali je krst dojenčkov
res tako neproblematičen? Ustava Republike Slovenije v 41. členu (svoboda vesti)
določa naslednje:«Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in
javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega
verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s
svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo.
Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo
starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve
ali prepričanja.« Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da imajo tudi
otroci pravico do verske opredelitve in da mora biti usmerjanje starše glede
verske vzgoje v skladu s to pravico in z otrokovo starostjo in zrelostjo. V vsakdanjem življenju mnogi starši ne upoštevajo otrokove
pravice do verske opredelitve, pri čemer se sklicujejo na svojo ustavno
pravico do verske vzgoje svojih otrok. Očitno gre za konflikt dveh ustavnih
pravic, pravice staršev in pravice otrok. Sedaj po načelu močnejšega
zmaguje v glavnem pravica staršev, kar pa je protiustavno. Zato je društvo pripravilo pobudo za spremembo in dopolnitev
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in jo posredovalo Vladi RS. S
spremembo tega zakona bi bilo določeno, da bi o krstih otrok odločalo
sodišče, saj mora nekdo nepristranski tehtati pravice staršev in otrok
ter odločiti v korist otroka, ki je tudi ustavna vrednota. Večina staršev
namreč v glavnem že po naravi stvari ne more biti nepristranska, posebej
katoliki, ki imajo dolžnost, da takoj po rojstvu dajo krstiti otroka, pod grožnjo
raznih cerkvenih sankcij. Preberite si pobudo za spremembo in dopolnitev Zakona
o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Tiskovno sporočilo Društvo je poslalo medijem tiskovno sporočilo,
ki nosi naslov "Korenine nemških koncentracijskih taborišč". Omenjeni tekst se nanaša problematiko žrtev
nacističnih žrtev koncentracijskih taborišč. V teh taboriščih
so bili pobiti milijoni, predvsem Judi. Da je prišlo do poboja Judov, ni slučajno.
Korenine teh grozodejstev so stare in izhajajo iz cerkvenega nauka. Zato se
postavi vprašanje: ali niso žrtve nacističnih taborišč v resnici žrtve
cerkve? Berite tiskovno sporočilo "Korenine
nemških koncentracijskih taborišč". Na spletnem forumu časopisa Finance
lahko spremljate debato o tiskovnem sporočilu. http://www.finance-on.net/forums.php?mode=zoom&id=234639 "Judje so bili žrtve druge svetovne
vojne, ampak danes delajo velike neumnosti in so vredni marsikatere obsodbe",
je v Večeru (11.2.2005) izjavil dr. Ivan Štuhec, visok cerkveni
predstavnik. Ta izjava je tudi eden izmed dokazov, da se politika katoliške
cerkve do Judov ni spremenila, njen do Judov sovražen in militantni odnos se
nadaljuje. Ko boste prebrali tekste na tej spletni
strani, Vam svetujemo, da premislite, ali boste še ostali v takšni cerkvi,
če ste slučajno še njen član! "Pojdi iz nje, ljudstvo moje, da ne boš
soudeleženo pri njenih grehih in da te ne zadenejo njene nadloge." (Razodetje
18, 4) Postopek izstopa iz Katoliške cerkve:
Pišite nam, kakšne izkušnje imate z izstopom iz cerkve. Vzorec
izstopne izjave v Wordu. Iz tiskovnega sporočila
Slovenske škofovske konference (10.11.2004): Po nauku Katoliške cerkve torej oseba, ki
izstopi iz te cerkve, ostane brez pravic, še vedno pa jo vežejo vsi Božji in
cerkveni zakoni. Po cerkvenem mnenju v bistvu torej sploh ni izstopa, saj mora biti izstop celovit
in ne samo formalen. To pa je v nasprotju z 41. členom ustave, ki garantira
vsakomur svobodo vesti. Nerazumljivo je, da nekdo izstopi iz neke organizacija,
pa ima še vedno dolžnosti do te organizacije. Več o tem si preberite pod Izstop
iz KC. Ali ne gre pri tem za neke vrste suženjstvo? Preberite si intervju
z eno izmed žrtev Katoliške cerkve. Pozivamo vse žrtve cerkve, da se nam
javijo! Kot žrtve cerkve smatramo tudi davkoplačevalce, ki morajo preko
davkov prisilno financirati katoliško cerkev. Če potrebujete pravno pomoč v
zvezi s cerkvijo, se lahko obrnete na društvo. Društvo lahko pomaga pri
iskanju zaupne pravne pomoči. Če vas zanima, kako je cerkev prišla
do svojega bogastva in kolikšno to je (podatki za Nemčijo), potem
preberite tekst: Tekst je prevod brošure Der Reichtum der
Kirche ist BLUTGELD. Društvo za zaščito
ustave in žrtev cerkve, 2004-2008
Javni
poziv Uradu vlade RS za verske skupnosti
Po 1. odst. 12. členu Zakona o verski svobodi mora urad državnemu tožilcu
podati prijavo zoper cerkev, ki s svojim delovanjem huje krši ustavo, spodbuja
k neenakopravnosti, k nasilju ali vojni ali razpihuje sovraštvo oziroma
nestrpnost ali preganjanje oz. njen namen, cilji ali način izvajanja
verskega nauka, verskega poslanstva, verskih obredov ali druga dejavnost temelji
na nasilju oziroma uporablja nasilna sredstva, ogroža življenje ali zdravje
ali ogroža druge pravice in svoboščine pripadnikov cerkve oziroma druge
verske skupnosti ali drugih oseb na način, s katerim hudo krni človekovo
dostojanstvo. Tožilec lahko pri pristojnem sodišču vloži tožbo za
prepoved delovanja takšne cerkve.
Če je urad reagiral v primeru tandema Eclipse, je jasno, da mora reagirati
tudi v primeru Katoliške cerkve, še posebej zaradi tega, ker ravnanja tega
tandema sploh niso primerljiva z ravnanjem KC.
NOVO
VABILO
MEDIJEM NA TISKOVNO KONFERENCO
· Moris Hoblaj, teolog in sociolog, podpredsednik
društva
· Vlado Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
V javnosti še vedno odmevajo
pedofilski škandali katoliških klerikov.
Še vedno teče kazenski
postopek zoper duhovnika Frantarja, zoper cerkev pa je vložena tudi odškodninska
tožba v zadevi Jošt.
http://www.vest.si/2007/03/diskriminatorna-merila-v-vipavski-skofijski-gimnaziji/
Časopis Razmisli in sodeluj
Časopis za vse, ki iščejo
resnico.
Poziv
žrtvam spolnih zlorab
Pobuda za zaščito otrok pred spolnimi zlorabami katoliških
klerikov
Krst
dojenčkov je protiustaven!
Zakon o verski svobodi
-
Pripombe
k predlogu Zakona o verski svobodi
-
Javna
vprašanja SŠK
-
Dopisi državnim
organom
Javna
vprašanja Slovenski škofovski konferenci
v zvezi s pedofilijo duhovnikov
-
kdaj
so škofje prejeli navedeno zaupno pismo
-
kaj
točno je vsebina tega pisma
-
kaj
je bilo na podlagi tega pisma s strani škofov ali drugih dosedaj narejeno.
-
katera
je bila tista pristojna cerkvena oblast, ki je premestila oz. poslala duhovnika
Frantarja v misijon v Malavi in kdaj je to bilo ter do kdaj bo po aktu cerkvene
oblasti v misijonu
-
ali
je tista cerkvena oblast, ki je poslala duh. Frantarja v misijon vedela, da
zoper njega teče v Sloveniji kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja
spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let
-
če
je vedela za omenjeni kazenski postopek zoper Frantarja, zakaj ga je poslala v
misijon na jugu Afrike
-
ali
je bila pristojna cerkvena oblast, ki je poslala omenjenega duhovnika v misijon,
cerkvena oblast s sedežem v Sloveniji in če, kateri škof oz. druga oseba
je izdala ustrezni akt o tem, da se Frantar pošlje v misijon
-
ali
se je v primeru župnika Frantarja ravnalo v skladu z vsebino zaupnega pisma
papeža Benedikta XVI, omenjenega za začetku tega sporočila.
O
krstu dojenčkov oz. otrok
Ne-svete in protiustavne trditve
katoliških "svetnikov" kažejo:Ženske so žrtve cerkve
Pobuda za izločitev Teološke fakultete
iz Univerze v Ljubljani
protiustavno priznali oz. se poklonili primatu Katoliške cerkve?
Pobuda za spremembo in dopolnitev
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
Kajti biti član takšne organizacije,
pomeni biti soodgovoren za vsa njena dejanja!
Kdor želi izstopiti iz RKC, naj pošlje (priporočeno) župniji, kjer je bil krščen,
izstopno izjavo oz. dopis , da izstopa iz Katoliške cerkve. Zahteva naj tudi, da se mu izda
potrdilo, da je izstopil iz cerkve. Dopis, da izstopa lahko pošlje tudi
krajevnemu škofu, ki o tem obvesti župnika župnije krsta. Če župnik noče izdati potrdila o
izstopu, naj piše na škofijo in zahteva, da se njegov izstop vpiše v ustrezne
cerkvene knjige in o tem izda potrdilo.
Če še to ne bo uspešno, naj poišče pomoč strokovne osebe.
Iz katoliške Cerkve je mogoče formalno izstopiti, vendar notranja
zakramentalna vez ostane, ker je zakrament krsta v skladu z učenjem Cerkve
neizbrisno znamenje (prim ZCP kan. 849). Kdor iz Katoliške cerkve formalno
izstopi, ni več subjekt pravic v skladu z določili Zakonika cerkvenega
prava, hkrati pa ga vežejo vsi Božji in cerkveni zakoni, razen kanonične
oblike poroke. (dr. Andrej Saje, tiskovni predstavnik SŠK)
E-mail: info@zrtve-cerkve.org
Internet: www.zrtve-cerkve.org