Biblija na indeks Demonska sekta Cerkve niso potrebne Od zibelke do par Spominsko obeležje Bogastvo cerkve Cerkev je za vojno Cerkev o Judih Cerkev o ženskah Cerkev o drugovercih Cerkev o živalih Cerkev in ... Cerkev in kapital Sprememba ustave Intervjuji Razni teksti Izstop iz KC Pristopna izjava Statut Izstopna izjava KC Impresum | |
Lev
Nikolajevič Tolstoj:
Obnova pekla
LEGENDA
I.
Bilo je v času, ko je Kristus razglašal ljudem svoj nauk. Ta
nauk je bil tako jasen in bilo mu je lahko slediti, ker je očitno reševal
ljudi iz zla; nemogoče je bilo, da ga ne bi sprejeli in nič ni moglo
preprečiti njegovega širjenja.
Belcebub, oče in poveljnik vseh vragov, je bil vznemirjen.
Jasno je videl, kako bo njegove oblasti nad ljudmi za vedno konec, če se
Kristus ne odreče svojemu nauku. Bil je vznemirjen, a ni obupal, ampak je
hujskal farizeje in pismouke, ki so mu bili pokorni, naj Kristusa čim bolj
žalijo in mučijo. Kristusovim učencem je prišepetaval, naj bežijo
od njega in ga pustijo samega. Upal je, da bodo obsodba na sramotno kazen, žalitve
in dejstvo, da so ga zapustili vsi učenci, in nazadnje samo trpljenje in
kazen, prisilili Kristusa, da se bo v zadnjem trenutku odrekel svojemu nauku.
Če bi se odrekel svojemu nauku, bi uničil vso njegovo moč.
Delo se je končalo na križu, ko je Kristus rekel: „Moj Bog,
moj Bog, zakaj si me zapustil?“ Belcebub je pel. Ujel je okove, ki jih je
pripravil za Kristusa, jih namestil na svoje noge, in sicer tako, da se ne bi
mogli raztrgati, ko jih bo prikoval na Kristusa.
Toda naenkrat so se na križu zaslišale besede: „Oče,
odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.“ Takoj nato je Kristus spregovoril:
„Dopolnjeno je!“ in izpustil dušo.
Belcebub je spoznal, da je zdaj zanj vse propadlo. Hotel je sneti
verige s svojih nog in pobegniti, a se ni mogel premakniti z mesta. Okovi so se
zarasli z njim in mu zvezali noge. Hotel se je dvigniti s krili, a jih ni mogel
razširiti. Belcebub je videl, kako je Kristus v bleščeči svetlobi
stal pri peklenskih vratih, kako so grešniki od Adama do Juda prišli iz pekla,
videl je, kako so se razbežali vsi vragi, videl je, kako so stene pekla neslišno
razpadle na vse štiri strani. Tega ni mogel več prenašati in je s trpečim
cviljenjem padel skozi razpoko v podzemlje.
Tukaj
lahko berete dalje
_______________
Lev
Nikolajevič Tolstoj (1828 – 1910)
ni bil samo romanopisec, temveč tudi velik socialni in politično-moralni
kritik svojega časa. V svojih delih je na temelju nauka in življenja
velikega duhovnega revolucionarja in mirovnika Jezusa iz Nazareta poskušal
osmisliti obstoj tuzemskega človeškega življenja in javnega socialnega življenja.
Večina njegovih esejev kot tudi posamezna umetniška dela, temelječa
na Nazarečanovem nauku, se odlikuje z odprto kritiko obstoječega krščansko-političnega
in cerkvenega sistema, ki je pod plaščem krščanstva (in danes ni nič
drugače) zlorabil Njegovo ime za svoje nebožanske cilje.
Lev Nikolajevič Tolstoj je s svojim pisanjem razdvojil javnost
do te mere, da je izzval veliko navdušenje sekularizirane javnosti – kot tudi
velik gnev obstoječega političnega in religioznega sistema. Zato so
nekatera njegova dela in eseji bili podvrženi cenzuri - ali pa sta bila njih
tiskanje in razpečevanje prepovedana.
Pravoslavna cerkev ga je izključila iz svoje skupnosti, zunaj
nje je ostal vse do današnjih dni. Vse to kaže na redko ponovljeno moč in
občečloveški značaj tega velikega pisca. V to lahko bralca
prepriča ta esej, v njegovem času cenzuriran in prepovedan.
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Prenehanje javnega financiranja katoliške
cerkve in uvedba cerkvenega davka
V svetu in v Sloveniji se poglablja kriza.
Ljudje izgubljajo službe, podjetja propadajo, država se zadolžuje, da bi
omilila posledice krize oz. jo preprečila. V krizah so najbolj prizadeti
revni oz. srednji sloj. Za reševanje socialnih problemov ljudi je potrebno
vedno več sredstev, pomemben je praktično vsak euro. Ker je vedno manj
zaposlenih in ker je manjša potrošnja, v državni proračun priteka vedno
manj denarja. Tudi država je začela varčevati na mnogih področjih,
npr. plače reprezentanca in podobno.
Obstaja pomemben vir, kjer bi lahko država prihranila
milijone eurov in jih namenila za pomoč ljudem v stiski. Gre za sredstva,
ki jih država vsako leto nameni za financiranje takšnih ali drugačnih
dejavnosti katoliške cerkve ali njenih organizacij. Država namreč
financira oz. sofinancira teološko fakulteto, katoliško osnovno šolo in nekaj
cerkvenih gimnazij, karitas, katoliške vrtce, cerkvene arhive, kurate v vojski,
cerkvene domove za starejše, prispevke za socialno zavarovanje duhovnikov oz.
drugih oseb verskih skupnosti, cerkvene medije, razne druge cerkvene projekte,
obnovo cerkva in podobno. Vsako leto država nameni za te namene milijone in
milijone eurov, npr. za Teološko fakulteto plačajo davkoplačevalci
okoli 2 milijona eurov letno, za cerkvene gimnazije pa približno 5 milijonov
eurov. Leta in leta morajo davkoplačevalci plačevati tudi prispevke za
socialno varnost katoliških duhovnikov, sedaj je ta vsota že okoli 2 milijona
letno. Seveda pa zgoraj omenjena sredstva niso edino premoženje katoliške
cerkve v Sloveniji. Ta organizacija je namreč zelo bogata, saj ima preko
svojih organizacij v upravljanju za več 100 milijonov eurov lastniških
deležev v slovenskih podjetjih, prav tako je cerkev dobila vrnjeno
nacionalizirano premoženje, tudi fevdalnega izvora oz. odškodnino zanj, vse v
vrednosti, ki se že približuje 200 milijonom eurov. Vse to pa ni nič v
primerjavi z vrednostjo celotnega svetovnega cerkvenega premoženja, ki po
ocenah mnogih znaša več tisoč milijard eurov. In to premoženje
upravlja samo ena osebe – papež. Če država ne bi financirala katoliške
cerkve, ne bi samo prihranila milijone eurov, temveč bi ravnala tudi v
skladu s slovensko ustavo, ki v 7. členu določa, da so država in
verske skupnosti ločene. Iz načela ločenosti namreč izhaja
tudi to, da država ne sme financirati nobene verske skupnosti, niti njene
dejavnosti ali pa njenih organizacij.
Vladi Republike Slovenije oz. slovenski državi zato predlagamo, da
preneha s financiranjem katoliške cerkve, njenih organizacij oz. dejavnosti in
tako prihranjena sredstva plasira v socialne projekte za pomoč revnim.
Katoliški cerkvi pa predlagamo, da se odpove javnim sredstvom in kot
nadomestilo za ta sredstva uvede cerkveni davek, ki ga naloži svojim vernikom.
V kolikor ga ti ne bi plačali, bi ga izterjala preko sodišča. Pravno
podlago za ta ukrep ima cerkev v svojem Zakoniku cerkvenega prava, ki v kanonu
222 določa, da vernike veže dolžnost podpirati cerkev v njenih potrebah.
Na konferenci, ki bo
v sredo, 29.4.2009 ob 11.00 uri
v prostorih MOL, četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
Tematiko bosta predstavila:
-
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
-
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno vabljeni!
Predlog vladi RS za prenehanje financiranja katoliške cerkve in za uvedbo cerkvenega davka si lahko preberete
tukaj.
Poziv Slovenski škofovski konferenci
za odpoved javnim sredstvom in za uvedbo cerkvenega davka si lahko preberete
tukaj.
Prispevek InfoTV o tiskovni konferenci si lahko
ogledate na naslednjem spletnem naslovu http://www.infotv.si/?p=arhiv&kat=17&id=2982
Tiskovno
sporočilo
Karitas
in dobrodelnost
Slovenska
vlada je Rdečemu križu Slovenije in Slovenskemu Karitasu namenila vsakemu
po 500.000 evrov kot pomoč za njuno dobrodelno dejavnost. Vlada še razmišlja,
tako predsednik Pahor, da bi obema organizacijama dala pomoč v višini 2,3
milijona evrov, da bi lahko obe organizaciji uspešno opravili svoje delo
(Dnevnik, 3.4.2009).
V
Sloveniji je vedno večja kriza. Podjetja propadajo, število brezposelnih
se povečuje, vedno več je revežev. Zato je hvalevredna pomoč
slovenske vlade, ki jo namenja za ublažitev socialne krize, tudi preko
dobrodelnosti. Vendar pa je nerazumljivo to, da to pomoč namenja ljudem
preko cerkvene organizacije, kot je to Slovenski karitas. Kaj je tu tako
spornega, se bo mogoče kdo vprašal.
Slovenska
Karitas je organizacija, ki jo je ustanovila katoliška cerkev in je zato dolžna
uresničevati cilje oz. naloge te cerkve. Ker je glavni in bistveni cilj oz.
naloga omenjene cerkve obramba in širjenje katoliške vere, velja seveda to
tudi za karitas. Bistvo karitasa torej ni pomoč ljudem, temveč obramba
in širjenje vere, pri čemer za to svoje poslanstvo uporablja tudi od
necerkvena sredstva. Za obrambo in širjenje katoliške vere karitas tako
uporablja tudi sredstva, ki jih dobi od države, pa tudi če se ta sredstva
dejansko uporabijo za dobrodelnost oz. pomoč socialno šibkim. Dobrodelnost
je namreč samo v funkciji širjenja vere in nima svoje lastne vrednosti,
kot npr. pri Rdečem križu. Karitas je sredstvo katoliške cerkve za
evangelizacijo Slovenje in pridobivanje ljudi na svojo stran. Dobrodelnost je tu
torej drugotnega pomena.
Država
in verske skupnosti so po ustavi ločene. Zato država ne sme financirati
nobene verske skupnosti ali njenih organizacij. Država tako ne sme financirati
niti Slovenskega karitasa, saj gre za cerkveno organizacijo, ki ji je glavni
namen širjenje vere, pri čemer za to uporablja dobrodelnost. Zato
slovenska vlada kot del države ne bi smela dati Slovenskemu karitasu uvodoma
omenjenih 500.000 evrov, temveč bi morala ta denar dati v celoti Rdečemu
križu oz. kakšni drugi dobrodelni necerkveni organizaciji. Ali ni vlada s
tem kršila ustave?
Karitas ima veliko premoženje,
samo v Nemčiji je to premoženje po podatkih iz leta 1995 znašalo
neverjetnih 65 milijard EUR (slovenski državni proračun je okoli 10
milijard evrov).
Sama katoliška cerkev pa je neizmerno bogata organizacija, saj je
cerkveno premoženje vredno več tisoč milijard evrov. Zelo bogata je
ta cerkev tudi v Sloveniji, samo z denacionalizacijo fevdalnega premoženja je
pridobila milijone evrov. Zato je nerazumljivo, da revna Slovenija financira
cerkvene organizacije, tudi karitas oz. neizmerno bogato katoliško cerkev.
Cerkev sicer pomaga ubogim, vendar večinoma s tujimi in ne s svojimi
sredstvi, čeprav ima le-teh na pretek. Da je mera polna, država plačuje
še za prispevke uslužbencev verskih skupnosti, ki delajo v okviru karitasa (več
10.000 evrov letno).
Nesporno
je, da vsi davkoplačevalci, ne glede na versko pripadnost, preko sredstev,
ki jih država iz proračuna namenja karitasu, financirajo evangelizacijo,
ki jo pri nas izvaja cerkev. Republika Slovenija služi Svetemu sedežu pri
rekatolizaciji Slovenije, pa čeprav je npr. stara zaveza v mnogih delih v
nasprotju z našo ustavo, saj je v njih mnogo hude nemorale, nasilja, sovraštva
do drugače mislečih, mučenj, posilstev, množičnega
pobijanja žensk, otrok in starcev, grozljivih metod ubijanja in podobno. Krvavi
deli biblije, ki nasprotujejo človekovim pravicam so še sedaj veljavni in
so napotilo za delovanje katolikov. Ti so po cerkvenem nauku dolžni zavrniti
celo slovensko ustavo, če nasprotuje evangelijem.
Do
kdaj še bo trajalo takšno stanje?
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Redefinicija odnosa država verske skupnosti
V Sloveniji ureja področje verskih skupnosti, poleg ustave,
tudi Zakon o verski svobodi, ki bi moral dosledno upoštevati 7. člen
ustave, tako v pogledu ločenosti države in verskih skupnosti kot tudi
enakopravnosti verskih skupnosti. Vendar pa temu ni tako, saj ta predpis ne
sledi ustavnim določilom iz 7. člena. Da ZVS ne sledi ustavnim določilom,
je razvidno tudi iz mnogih reakcij javnosti, manjših verskih skupnosti in dela
politike, ki so se pojavile v času priprave in sprejemanja omenjenega
zakona. Dejstvo, da je Državni svet dal veto na ta zakon, kot tudi dejstvo, da
je ZVS predmet ustavne presoje, torej presoje skladnosti z ustavo, tudi kaže na
to, da z zakonom „marsikaj ni v redu“.
Vsega tega se očitno zaveda tudi sedanja vladna koalicija.
Zato je, vsaj po našem mnenju, zapisala v svojo koalicijsko pogodbo tudi člen
11.7, v katerem piše, da bodo partnerji pogodbe redefinirali odnos države in
verskih skupnosti ter pri tem upoštevali določili 7. člena ustave o
ločenosti države in verskih skupnosti ter njihovi enakopravnosti. Da je
nujno potrebno izvršiti redefinicijo odnosa države in verskih skupnosti pa
jasno kaže tudi odziv na koalicijsko pogodbo s strani katoliške cerkve, ki je
v strahu, da ne bi izgubila svojih neustavnih privilegijev, napadla državo in
ji očitala, da naj bi prišlo do grobe in škodljive manipulacije in
politizacije cerkve.
Zato smo pripravili predlog redefinicije omenjenega odnosa med državo
in verskimi skupnostmi ter predlagamo vladi, da ga sprejme in v tem smislu
pripravi nov zakon o verskih skupnosti, ki bo temeljil na doslednem upoštevanju
7., 41. in drugih členov ustave. Ta zakon bi moral sloneti na načelu,
da država ne sme financirati verskih skupnosti, njihovih institucij, njihove
dejavnosti, niti neposredno niti posredno, seveda ne tudi s cerkvijo povezanih
oseb. Tako seveda država ne sme financirati kuratov v vojski, bolnišnicah,
zaporih in drugje, kot tudi ne prispevkov za socialno varnost duhovnikov, seveda
pa tudi ne osnovnih in srednjih katoliških šol, medijev in podobno. Pravtako
bi zakon moral sloneti na načelu, da deli verskih skupnosti ne morejo biti
del državne oz. javne sfere. Zato del javne sfere ne more biti teološka
fakulteta, vojaški ali drugi kurati, blagoslovov državnih oz. javni objektov
ne sme biti. Država mora v zakon vgraditi tudi varovalke, da zaščiti načelo
ločenosti države in verskih skupnosti kot tudi kaznovalne določbe,
če se kršijo načela iz 7. in 41. člena ustave. Še posebej mora
država pri redefiniciji odnosa verskih skupnosti in države biti pazljiva na
položaj otrok v nekaterih verskih skupnostih, npr. v katoliški cerkvi, saj ta
cerkev brez soglasja otrok te otroke krsti, kar je v nasprotju z 41. členom
ustave, ki tudi otrokom, ne gleda na starost, priznava versko svobodo, ki obsega
tudi svobodo verske opredelitve. Ti otroci s krstom postanejo celo člani te
cerkve, pri čemer iz nje niti ne morejo več celovito izstopiti, saj
cerkev trdi, da jih na cerkev veže neizbrisna zakramentalna pripadnost.
Na konferenci, ki bo
v petek, 27.2.2009 ob 11.00 uri
v prostorih MOL, četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
·
predlog vladi RS za redefinicijo
odnosa država verske skupnosti.
Tematiko bosta predstavila:
-
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
-
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno vabljeni!
Predlog vladi RS za redefinicijo odnosa držav verske
skupnosti si je mogoče ogledati tukaj.
Tiskovno
sporočilo
Vatikan zavrača zakone
V medijih je bilo po novem letu zaslediti novico, da „italijanski
zakoni poslej ne bodo samodejno sprejeti za vatikanskim obzidjem, ampak jih bodo
najprej proučili, potem pa odločili, kateri italijanski zakon
sprejemejo, katerega pa zavračajo (Tone Hočevar, članek Italijanski
zakoni za Vatikan ne veljajo več, Delo, 3.1.2009). V Vatikanu naj bi se
za takšen ukrep odločili, ker mnogo italijanskih zakonov ni skladnih s
cerkvenim naukom.
Že dolgo je znano je, da katoliška cerkev ne spoštuje tistih
zakonov, ki ji ne ustrezajo. Tako je v svoj katekizem zapisala celo to, da so državljani
po svoji vesti dolžni, da ne sledijo predpisom državnih oblasti, če ti
nasprotujejo naukom evangelija. Po nauku cerkve morajo torej državljani neke države
zavrniti vse dele ustave, ki so v nasprotju s cerkvenimi evangeliji. In ker je
teh nasprotij v modernih ustavah mnogo, so katoliki dolžni zavrniti kar velike
dele ustave, seveda pa tudi drugih delov pravnega reda neke države, ki
nasprotujejo katoliškim evangelijem. Evangeliji morajo torej imeti pri
katolikih prednost pred ustavo, če pride do nasprotja.
Da je katolik dolžan zavrniti npr. ustavo, če ta nasprotuje
naukom evangelija, velja seveda tudi v Sloveniji. Ker slovenska ustava priznava
tudi dojenčkom in starejšim otrokom versko svobodo, kar pomeni, da takšnega
otroka ni mogoče krstiti in s tem napraviti za člana katoliške cerkve
brez njegovega soglasja, mora slovenski katolik zavrniti ta del ustave, saj je
to v nasprotju s cerkvenim naukom, ki zahteva krst otrok takoj po rojstvu.
Če otroka ne krsti čimprej po rojstvuj, tvega večni pekel. Prav
tako mora slovenski katolik zavrniti tudi 17. člen ustave, ki določa,
da je človekovo življenje nedotakljivo in da v Sloveniji ni smrtne kazni.
To je namreč v nasprotju z biblijo, ki pozna smrtno kazen za mnoge moralne
prestopke. Nekaj primerov: „Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo
kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz 21,15); „Če kdo leži z moškim, kakor se leži
z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade
nanju.“ (3 Mz 20,13); Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen;
in žival zakoljite!“ (3 Mz 20,15) in podobno. Takšnih smrtnih kazni je
bibliji še mnogo. bi bilo misliti, da gre pri omenjenih citatih za besedila iz
davnih preteklih časov, ki danes ne veljajo več. Gre za nauk, ki je
veljaven tudi danes in ga mora vsak cerkveni član izpolnjevati, saj že v
sami bibliji piše: "Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte;
ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!" (5 Mz 31,1). To
potrjuje tudi najnovejši Katekizem katoliške cerkve, ki vsebuje naslednji
zapis: "Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično Božjo besedo.
Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze,
kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna
(marcioniti)." (123).
Očitno je, da katoliška cerkev v Sloveniji deluje v nasprotju
s slovensko ustavo. To pa je tudi v sozvočju izjavo predsednika
vatikanskega sodišča, da so že dosedaj imeli sito za italijanske zakone,
česar pa niso posebej razglašali, kot to izhaja iz uvodoma navedenega
članka. Če ima cerkev sito za italijanske zakone, kakšno sito ima šele
za slovenske, saj je Slovenija v očeh papeža bistveno manj pomembna kot
Italija.
Zakaj država oz. politika dopušča tako hude kršitve
slovenskega pravnega reda, storjenega s strani tuje države? Ali je cerkev močnejša
od Slovenije?
DONACIJE
Društvo za zaščito ustave in žrtev
cerkve se trudi aktivno prispevati k uresničevanju ustave na vseh področjih
življenja in uveljavljanje s tem povezanih človekovih pravic in temeljnih
svoboščin ter obveznosti. Društvene akcije so usmerjene k preprečevanju
kršitev oz. zlorab ustave in k zaščiti žrtev teh zlorab, predvsem
tistih, ki se tičejo šibkih in brezpravnih živih bitij, npr. otrok in živali.
Posebno pozornost društvo namenja žrtvam cerkve.
V
letu 2008 je bilo društvo zelo aktivno, saj smo v javnost s pomočjo
odvetnika in pravnega zastopnika društva, Vladka Begana, posredovali naslednja
sporočila:
Pobude
oz. predlogi (7):
-
Predlog vladi RS za spremembo Zakona o verski svobodi
- Predloga Vladi RS za spremembo Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi
organizmi
- Predlog vladi RS za spremembo Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega
telesa
- Predlog za prepoved volilnega delovanja katoliške cerkve in za spremembo
Zakona o volilni in referendumski kampanji
- Pobudo za prepoved političnega delovanja katoliške cerkve
- Predlog za prepoved delovanja katoliške cerkve
- Pobuda, da se preveri ali lahko OŠ A. Šuštarja izpolnjuje cilje
vzgoje in izobraževanja
Tiskovna
sporočila (13):
-
Katoliška cerkev in svetovna finančna kriza
- Predsednik nove vlade prosi za sprejem pri nadškofu
- Cerkev, orožje in revščina
- Katoliška cerkev in smrtna kazen
- Je varuhinja človekovih pravic proti krstu novorojenčkov?
- Volitve v državni zbor in smrtni greh
- Volivci pozor!
- Bavarska – konec državnega plačevanja katoliških fakultet?
- Ideologija smrti in volitve
- Javni poziv Uradu vlade RS za verske skupnosti
- Kaj stoji za Karitasom?
- Katoliška cerkev je podprla invazijo na Irak
- Konflikt interesov pri ministru za pravosodje?
V letu 2008 smo imeli tudi več tiskovnih konferenc in o pobudah oz.
predlogih društva je poročalo mnogo medijev (Indirekt, Večer, 7dni,
Tednik (RTV SLO), Mag, TV Pika, Vest,si, Dnevnik, Reporter, STA…).
Napisali
smo tudi prijavo Varuhinji človekovih
pravic zaradi kršenja človekovih in državljanskih pravic društvu, ker
Ministrstvo za šolstvo in šport ni odgovorilo na pobudo glede OŠ A. Šuštarja
oz. tožilstvo ni odgovorilo na pobudo glede prepovedi delovanja cerkve in še
nekaj manjših dopisov.
Izdali smo tudi dve redni številki društvenega časopisa
Razmisli in dve izredni številki z naslovom: Pobuda za prepoved
delovanja katoliške cerkve in Volivci pozor.
Tudi v letu 2009 bomo preko tiskovnih sporočil in odvetnika, pooblaščenca
društva, opozarjali vodstvo države, poslance in javnost na kršenje ustave in
žrtve RKC, v planu imamo izdati dve brošuri: Biblijo na indeks in Cerkveni
denar je krvnina, izdajali bomo časopis Razmisli, v letnem načrtu je
tudi postavitev spomenika žrtvam cerkve, želimo si pridobiti društvene
prostore…
Da
bi lahko izdali še več brošur, da bi bolj redno in z večjo naklado
izdajali časopis Razmisli, da bi lahko uresničili ostale cilje, društvo
potrebuje finančno pomoč. Ker smo neprofitno
društvo, se financiramo iz lastnih sredstev in prostovoljnih
prispevkov, za vse te cilje pa bi potrebovali več. Predvidoma naj bi letos
za uresničitev vseh ciljev potrebovali minimalno 35.000 evrov (odvetniške
storitve, tiskanje, najem prostorov, pisarniški material…). Zato vas prosimo
za vašo pomoč. Že vsak evro nam bo
pomagal. Sredstva lahko nakažete na transakcijski
račun društva 05100-8011968046.
V zahvalo, če želite, lahko v našem časopisu objavimo tudi reklamo
za vaše podjetje.
Društvo bo letos kupilo tudi skrinjice za
prostovoljne prispevke, ki bi jih radi namestili na dovoljene
lokacije. Če imate trgovino in ste naklonjeni društvu, ali bi želeli v vaših
prostorih sprejeti skrinjico za zbiranje prostovoljnih prispevkov za društvo?
Če
želite, nam lahko torej sredstva nakažete na transakcijski račun društva
št. 05100-8011968046.
Kdor
želi nam lahko pomaga tudi tako, da na svoji banki odpre trajnik v našo
korist.
Iskrena hvala za donacije in drugo pomoč!
Nova številka časopisa Razmisli
Izšla je nova številka časopisa Razmisli (št. 5). Zaenkrat
smo izdali samo elektronsko verzijo.
Nekaj naslovov iz časopisa:
- Lačni čakajo ... kdaj se bo delilo v Vatikanu
- Ali je cerkev že izključila pedofile, kot je obljubil papež
- Človeške organe jemljejo živim osebam
- Cerkvenega bogastva se drži kri
- Kraljica Elizabeta II. in verska enakopravnost v Sloveniji.
Novo številko časopisa Razmisli si lahko ogledate tukaj.
Časopis Razmisli tudi na Hrvaškem
DAVID - Udruga gradana za zaščitu ljudskih
prava tudi izdaja časopis Razmisli, ki ima podobno vsebino kot naš
časopis. Zaenkrat sta izšli dve številki. Poleg tega so izdali še knjigo
Leva Nikolajeviča Tolstoja Ne mogu šutjeti, v kateri lahko
preberete cenzurirane ali prepovedane eseje, kot tudi prepovedano novelo Obnova
pekla. Tolstoj ni bil samo pisec romanov, temveč tudi velik socialno in
politično-moralni kritik svoje dobe.
Prvo številko časopisa Razmisli si je mogoče
ogledati tukaj, drugo pa tukaj.
Obe številki sta v hrvaščini.
Več informacij o društvu DAVID je mogoče
dobiti na naslovu http://david-udruga.hr .
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Izstop Slovenije iz pakta NATO zaradi
protiustavnosti članstva v njem
Slovenija je že več let članica pakta NATO. Ta je vojaška
organizacija, katere članice naj bi varovale svobodo, skupno dediščino
in civilizacijo svojih narodov, temelječo na načelih demokracije,
osebne svobode in vladavine prava, ... Skupni vojaški proračuni članic
so v letu 2007 znašali 641,35 milijard dolarjev, NATO pa razpolaga približno 4
milijoni vojakov.
Vstop Slovenije v pakt NATO je bil v nasprotju s slovensko ustavo,
tudi članstvo v njem je v nasprotju z njo. Po 3.a členu ustave lahko
namreč Slovenija z mednarodno pogodbo vstopi v obrambno zvezo z državami,
ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
demokracije in načel pravne države. V paktu NATO pa so države, ki ne spoštujejo
človekovih pravic. Ena izmed njih je ZDA. Ta ima smrtno kazen (jo tudi izvršuje),
muči ljudi, na dosmrtno ječo obsoja osebe, ki so storile kazniva
dejanja kot mladoletniki. Vse to je v nasprotju s slovensko ustavo, po kateri je
človekovo življenje nedotakljivo, mučenje, nečloveško ali ponižujoče
kaznovanje oz. ravnanje pa prepovedano. V Sloveniji po ustavi ni smrtne kazni.
Takšno ravnanje ZDA pomeni, da ta država ne spoštuje niti temeljnih človekovih
pravic, npr. pravice do življenja in prepoved mučenja. Zato Slovenija ne
more biti v tem paktu oz. je njeno članstvo v njem protiustavno, saj je v
njem država, ki ne spoštuje človekovih pravic.
Glede na bistvo pakta NATO, ki je kot vojaška organizacija tudi
proti življenju, saj je med drugim namenjena za ubijanje in uničevanje, je
jasno, da pakt NATO že v svoji osnovi v nasprotju z 17. členom slovenske
ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo. pravica
velja za državljane Slovenije, talibane, Iračane, za tako imenovane zločince,
za ljudi drugih narodnosti, državljanstva, veroizpovedi ali barve kože, ne
glede nato, kje se nahajajo (v Sloveniji ali drugod po svetu) in ne glede na to
ali je mir, izredno stanje ali vojna. Ta določba tako velja tudi za vojake.
Tudi njihovo življenje je nedotakljivo, kar konkretno pomeni, da država
Slovenija oz. njeni organi niti v vojni ne smejo ubiti ali raniti nobene osebe
in to ne glede na to, kakšen status imajo: ali so vojaki nasprotne vojske,
civilisti ali kaj drugega. Ne sme se tudi pozabiti, da je človekovo življenje
po 16. členu ustave nedotakljivo tudi v vojnem ali izrednem stanju, seveda
pa tudi v miru.
Članstvo Slovenije v paktu NATO pa je v nasprotju vsaj še z
2., 34., 123. in 124. členom ustave. Zato je potrebno iz omenjenega pakta,
ki Slovenije ne obremenjuje samo finančno, temveč tudi moralno-etično,
čimprej izstopiti. To je na podlagi Severnoatlantske pogodbe tudi mogoče
storiti. Zato predlagamo Vladi Republike Slovenije, da stori vse potrebno za
izstop iz pakta NATO in skupaj z Državnim zborom sprovede vse potrebne postopke
v smislu notranje slovenske zakonodaje in Severnoatlantske pogodbe.
S tem predlogom se pridružujemo tudi pomladku SD, ki želi začeti
razpravo o izstopu Slovenije iz pakta NATO (Večer, 15.12.2008).
Na tiskovni konferenci, ki bo
v petek, 9.1.2009 ob 11.00 uri
v prostorih MOL, četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
·
predlog vladi RS za izstop iz pakta NATO.
Tematiko bosta predstavila:
-
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
-
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno vabljeni!
Tekst predloga Vladi RS za izstop iz pakta NATO
si lahko preberete
tukaj.
Tiskovno
sporočilo
Katoliška cerkev in svetovna finančna kriza
Ob svetovni finančni krizi se je oglasila tudi katoliška cerkev, ki
preko svoje komisije za Pravičnost in mir pri SŠK opozarja na nevarnosti
posledic te krize. Pri tem opozarja tudi na pomen in nenadomestljivo vlogo etičnih
načel poštenja, solidarnosti in pravičnosti v gospodarskih in
denarnih poslih, tudi v finančnih krizah.
Nesporno je, da imajo načela poštenja, solidarnosti in pravičnosti
bistveno vlogo v življenju ljudi, tako tudi v gospodarskih in denarnih poslih.
Sporno pa je, da o teh načelih govori ravno cerkev, ki je eden najbogatejših
subjektov na svetu in ki si je svoje bogastvo v velikem številu primerov
pridobila na skrajno sumljiv in nepošten način. Svojega neizmernega
bogastva, ki po vsem svetu znaša več 1000 milijard dolarjev, noče
razdeliti revežem, temveč ga uporablja za svoje politično delovanje
ter utrjevanje moči in oblasti v družbi. Kje je tu solidarnost? Namesto,
da bi premoženje razdelila med ljudi in tako z dejanji pripomogla k odpravi revščine,
si bogastvo še povečuje, pri čemer je bistveni del njenega nauka
ravno delitev ljudi na bogate in revne, kot to izhaja iz okrožnice Rerum
novarum papeža Leona XIII. Zakaj cerkev zagovarja nepravično družbo
oz. nepravično delitev dobrin? Ker bi v nasprotnem primeru izgubila svoje
privilegije, moč in bogastvo. Pomembno je tudi stališče cerkve, da ni
njena naloga ustvariti pravične družbe, temveč je to naloga države.
Če bi bila cerkev za pravičnost, bi bila na čelu borbe za pravičnost.
V besedah zagovarjati pravičnost, v praksi pa biti proti njej, kar dela
cerkev, ali ni to neverjetna dvoličnost? Od pravičnosti je za cerkev
pomembna v bistvu samo pravična vojna, to namreč zagovarja, verjetno
zaradi tega, da se z njo brani nepravična družbena ureditev in cerkveni
interesi. Nerazumno je, da učiš Ne ubijaj, zagovarjaš pa ubijanje in uničevanje
v vojni. Ali sploh lahko obstaja pravična vojna oz. pravično ubijanje
in uničevanje? Ali je morjenje in ubijanje v Iraku, to pa zagovarja cerkev,
saj je podprla agresijo na Irak, pravično?
Finančna kriza vedno bolj udarja po ljudeh. Podjetja na odpuščajo
delavce, revščina se povečuje. Posledice krize bodo najbolj občutili
revni in srednji sloj. Ta kriza pa cerkve kaj dosti ne bo prizadela, vsaj ne
njeno elito. Mogoče bodo prizadeti kakšni »vaški župniki«, papež,
kardinali, škofje in drugi elitni kleriki, krize sigurno ne bodo občutili.
Kajti cerkev vedno bolj izsesava državne finance in ne živi od svojega dela.
Poleg tega pa finančna kriza s svojo produkcijo revnih utrjuje delitev na
bogate in revne, kar je življenjskega pomena za cerkev.
Pri vsem tem je zanimivo tudi to, da ima cerkev svojo banko, pa tudi deleže
v mnogih drugih bankah. To je zanimivo zaradi tega, ker te banke posojajo denar
za obresti, to pa se ne sklada s cerkvenim naukom, da ni dovoljeno pobirati
obresti od svojih bratov. Ker naj bi bili za cerkev vsi ljudje bratje, saj imajo
istega očeta, torej tudi tisti, ki najemajo kredite pri bankah, cerkev ne
bi smela imeti deleže v institucijah, ki pobirajo obresti. Ali ne gre še za
eno izmed niza neverodostojnosti katoliške cerkve?
Krize so v bistvu zlata jama za cerkev, saj se v njih mnogokrat prikazuje kot
rešitelj. Dejstvo pa je, da je ravno cerkev tista, ki je s svojim negativnim
vplivom na družbo skozi stoletja ustvarjala pogoje za nastanek kriz. V bibliji,
predvsem stari zavezi, je veliko hude nemorale, nasilja, vključno z
ubijanjem ljudi. Tudi to so temelji kriz. In po bibliji se morajo ravnati
cerkveni člani, saj je ta, kot to trdi sama cerkev, božja beseda.
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Protiustavnost zakonsko urejene verske svobode oz. vzgoje
otrok
Področje verske svobode oz. vzgoje otrok urejata ustava in Zakon o
verski svobodi (ZVS). Omenjeni zakon določa, da imajo starši pravico
vzgajati otroke v skladu s svojim verskim prepričanjem, otrok, ki je
dopolnil 15 let, pa ima pravico da sam sprejema odločitve, povezane z
versko svobodo. To z drugimi besedami pomeni, da otrok te pravice oz. verske
svobode, nima pred dopolnjenim 15 letom. To pa je protiustavno, saj ustava uživanje
otrokove svobode vesti, ki zajema tudi versko svobodo, kamor spada verska
vzgoja, ne veže na neko določeno fiksno starost, temveč na njegovo
zrelost in starost (56. člen ustave), pri čemer ustava jasno priznava
otroku njegovo lastno svobodo vesti oz. veroizpovedi (zadnji stavek 41. člena).
V Sloveniji je večje število otrok, ki jim je vzeta verska svoboda, saj
se jih je prisilno včlanilo v versko organizacijo, kjer se jih prisilno
vzgaja v določeni veri. Prisilno pomeni, da so bili brez svojega soglasja včlanjeni
v neko versko organizacijo oz. da jim niti ni bila dana možnost, da bi se
izrekli o tem, ali želijo biti člani oz. verniki te verske skupnosti oz.
se strinjajo s tem, kar seveda velja smiselno tudi za versko vzgojo. Ni jim bila
dana možnost, da privolijo v včlanitev v cerkev in s tem posledično v
svojo versko vzgojo. Gre za več 100.000 otrok, ki so bili npr. kot dojenčki
krščeni in so s tem postali verniki katoliške cerkve. Te otroke vzgajajo
v katoliški veri, pa pri tem niti starši niti katoliška cerkev nimata
pooblastila oz. privolitve otrok za kaj takega. Zelo čudno je, da država
ne intervenira in prepreči krste otrok in s tem katoliško vzgojo. Kajti država
je dolžna vedno in povsod delovati v korist otrok in varovati njihove pravice.
Krst otrokom jemlje njihovo svobodo vesti, kar je huda kršitev slovenske
ustave, pri čemer je pomembno tudi to, da iz katoliške cerkve sploh ni
celovitega izstopa. Zelo čudno je tudi to, da katoliška cerkve krsti dojenčke,
po drugi strani pa uči, da je Jezus rekel, da je potrebno prvo učiti
in nato krstiti (Mt 28,19) in da ni dovoljeno nikogar siliti, da bi se proti
svoji volji oklenil katoliške vere. Zato je jasno, da je krst dojenčkov ničen,
saj nasprotuje slovenski ustavi, morali in neodtujljivim pravicam otrok. Jasno
je tudi, da otroci iz takšnega prisilnega vstopa v neko organizacijo oz. iz
razmerja do te organizacije ne morejo imeti nobenih obveznosti, nasprotno, vsi,
ki so za to odgovorni, so jim dolžni povrniti vso škodo, ki so jo zaradi krsta
oz. pri ali zaradi katoliške vzgoje utrpeli. Seveda tudi vso nepremoženjsko škodo.
Zakon o verski svobodi je zato v tem pogledu v nasprotju z ustavo in sicer
41., 54. in 56. členom. Potrebno ga je spremeniti in sicer tako da se 10.
člen, ki ureja versko vzgojo oz. svobodo otrok, črta. S tem bo
odpravljena protiustavnost zakona v pogledu verske svobode oz. vzgoje otrok, pri
čemer zaradi tega ne bo nastala nobena pravna praznina, saj to materijo v
celoti ureja ustava vsaj v 16., 41. in 56. členu. Zato se predlaga Vladi
RS, da pripravi spremembe omenjenega zakona, in ga pošlje v sprejem Državnemu
zboru. Ker gre za hudo protiustavnost, katere žrtve so vsako leto deset tisoči
otrok, ki jih prisilno krstijo, kršena pa je namreč ena izmed temeljnih
svoboščin otrok, torej svoboda vesti, je potrebno postopati zelo hitro in
sprejeti spremembe zakona po skrajšanem postopku. To je mogoče, ker gre
tehnično za zelo enostavno zadevo, saj gre samo za prenehanje veljavnosti
posamezne določbe (142. člen Poslovnika Državnega zbora).
Na tiskovni konferenci, ki bo
v četrtek, 4.12.2008 ob 11.00 uri
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
·
predlog vladi RS za spremembo Zakona o
verski svobodi.
Tematiko bosta predstavila:
-
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
-
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno vabljeni!
Tekst predloga Vladi RS za spremembo Zakona
o
verski svobodi si lahko preberete tukaj.
Tiskovno
sporočilo
Predsednik nove vlade prosi za sprejem pri nadškofu
Pred kratkim je bila v medijih objavljena novica, da je novi predsednik vlade
Borut Pahor, po lastnih besedah, »poklical v urad gospoda nadškofa Alojzija
Urana in ga prosil za sprejem, še preden bo državni zbor odločal o novi
vladi«. Mnogi bi rekli, da gre za dobro potezo, vendar pa je vprašanje, ali je
temu res tako.
Borut Pahor je predsednik vlade suverene države. Predsednik vlade je del države,
po drugi strani pa jo tudi zastopa. Zato mora delovati v interesu države in
ljudstva. Njegova dejanja ne smejo biti v škodo države. Zato predsednik vlade
ne more prositi za sprejem pri nekem uslužbencu verske skupnosti, ki je zasebna
organizacija. Če to naredi, se postavi vprašanje, ali ni s tem prekoračil
svojih pristojnosti in pokazal tudi lakajstvo do cerkve. Če katoliška
cerkev meni, da se Slovenija do nje obnaša nezakonito ali neprimerno, lahko
zaprosi za sprejem pri ustreznih organih Slovenije. Nerazumljivo pa je, da
predsednik vlade prosi za sprejem pri kleriku verske skupnosti, ki po svojem
nauku sploh ne priznava pravnega reda Slovenije, če nasprotuje njenim
evangelijem in katere nauk je zaradi svoje nasilnosti v mnogih delih v nasprotju
s slovensko ustavo. Cerkev npr. sploh ne priznava pravice do življenja, kar je
v direktnem nasprotju s 17. členom ustave, saj predpisuje za mnoge moralne
prekrške celo smrtno kazen. Poleg tega pa otrokom ne priznava svobode vesti,
kar je v direktnem nasprotju z 41. členom ustave, saj krsti otroke brez
njihovega soglasja. Ali je tudi predsednik vlade ujetnik miselnega vzorca, da je
država konj, cerkev pa jezdec. Torej, da cerkev vodi državo. Če je temu
tako, se Sloveniji oz. ljudstvu slabo piše.
Kako se bo predsednik vlade, ki prosi za sprejem pri kleriku, zoperstavil
grobim napadom cerkve na Slovenijo, ki smo jim bila priča v preteklosti in
jih lahko pričakujemo tudi v tem mandatu. In ti so se že začeli. Še
preden je bila izvoljena nova vlada, je katoliška cerkev po škofu Stresu že
udarila po Sloveniji in jo obtožuje, da bo grobo, grdo, škodljivo manipulirala
in politizirala s cerkvijo. Ali bo ob takšnih cerkvenih napadih predsednik
vlade telefoniral v urad nadškofa in ga ponižno prosil za sprejem, ali pa bo v
okviru svojih pristojnosti zaščitil Slovenijo in katoliški cerkvi
povedal, kar ji gre.
Zadnji čas je, da državni organi zaščitijo Slovenijo. Zadnji
čas je, da zahtevajo do katoliške cerkve, da uskladi svoj nasilni in
protiustavni nauk s slovensko ustavo. In če tega sama ne stori, naj
uporabijo 12. člen Zakona o verski svobodi in s pomočjo sodišča
prepovedo delovanje katoliške cerkve, dokler ta ne uskladi svojega nauka in
dejanj s slovensko ustavo. Seveda je to tudi naloga novega mandatarja Pahorja.
VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Ali gensko spremenjeni organizmi vplivajo na duševnost
ljudi?
GSO so že nekaj časa na mnogih področjih tako ali
drugače del človekovega življenja. Nahajajo se v hrani, krmi za živali,
v naravi, nekatere rasline in živali so gensko spremenjene in podobno. Mnogi
zagovarjajo GSO, mnogi so proti in trdijo, da je GSO nepredstavljiva nevarnost
za ljudi, živali, rastline oz. celotno naravo in družbo. Zakon o ravnanju z
gensko spremenjenimi organizmi, ki delno ureja to materijo, spada med zelo »represivne«
zakone, saj ima izjemno veliko obvezujočih norm za svoje naslovnike.
Dejstvo, da zakon predvideva kar 4 varnostne razrede glede tveganja pri delu z
GSO v zaprtem prostoru, da mora tisti, ki hoče namerno dati GSO v okolje,
imeti dovoljenje oz. soglasje kar dveh ministrstev in da mora tisti, ki prvič
da na trg izdelek z GSO ali kot GSO imeti dovoljenje oz. soglasje kar treh
ministrstev, dokazuje, da so gensko spremenjeni organizmi izjemno nevarni že
sami po sebi. To dokazuje, da se tega zelo dobro zaveda tudi sama država. Sicer
ni jasno, zakaj bi bili potrebni takšni previdnostni ukrepi. Glede na
previdnostno načelo bi morali biti GSO prepovedani, dokler ni dokazov, da
niso nevarni. Teh dokazov pa ni. Nasprotno, vedno bolj so vidne izjemno škodljive
posledice GSO, ki sicer prinašajo koristi samo multinacionalkam. Tudi lakota ni
odpravljena, kar naj bi bil eden izmed glavnih razlogov za uporabo GSO.
Genska tehnologija pa ne ogroža samo telesne oz. »materialne«
celovitosti človeka in narave, temveč je velika grožnja tudi za duševnost.
Genski inženiring namreč omogoča poseg v človekovo duševnost. S
hrano ali kako drugače lahko pridejo v človekov dedni material tuji
geni, ki lahko spremenijo človekove možgane oz. v njem shranjene programe.
Znano je, da čustveno življenje usmerjajo nevropeptidi, ki so
beljakovinska telesca. Če se spremenijo geni, se spremeni tudi proizvodnja
beljakovinskih telesc. Če se pri takšni manipulaciji spremenijo tudi
nevropeptidi, ki vplivajo na človeške možgane, se substance, ki urejajo
čustveno življenje ljudi, ne tvorijo več pravilno. Pride lahko do
blokade čustvenega življenja, kar lahko pomeni, da pri človeku lahko
npr. odpadejo zadržki pred uničevanjem ali ubijanjem živih bitij. Gensko
manipuliran človek brez zadržkov kot robot ubija, muči, … Brez da
bi vklopil svojo vest in etiko, izvaja ukaze nadrejenih. Gluh je za vsa trpeča
bitja, nima usmiljenja do svojih bližnjih, živali so mu stroji in podobno.
Nima več čustev in občutkov, deluje kot robot, kot bitje brez
vesti. Ker so zaznave in vest blokirane, še naprej krši etiko in povzroča
zlo, na da bi imel občutek, da je karkoli narobe. To pa je v nasprotju s
slovensko ustavo in sicer členi 17, 34, 35 in 41. GSO krši mnoge določbe
slovenske ustave, npr. pravico do osebnega dostojanstva, varnosti,
nedotakljivosti človekove fizične in duševne celovitosti,
nedotakljivosti njegovega življenja in seveda pravico do zdravega življenjskega
okolja. Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi je zato potrebno
spremeniti. V zakonu mora biti določeno, da v Sloveniji ni dovoljeno
ustvarjanje GSO, niti kakršen koli promet z njimi, vključno z uvozom v
Slovenijo in tranzitom preko Slovenije, v čisti obliki ali pa kot del
drugega izdelka. Če to ni mogoče, pa je potrebno zelo zaostriti pogoje
za ustvarjanje in uporabo GSO.
Na tiskovni konferenci, ki bo
v petek, 14.11.2008 ob 11.00 uri
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
·
predlog vladi RS za spremembo Zakona o
ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi.
Tematiko bosta predstavila:
-
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
-
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Istočasno bomo na tiskovni konferenci predstavili še
nekatere druge aktualne zadeve.
Prisrčno vabljeni!
Tekst predloga Vladi RS za spremembo Zakona
o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi si lahko preberete tukaj.
Podpredsednik društva Moris Hoblaj in pravni zastopnik Vlado Began
sta bila gosta oddaje Zdrav pogled (11.12.2008) na TV Pika, ki je govorila o
nevarnosti GSO. Oddajo si lahko ogledate tudi preko spleta. Kliknite http://poptv.si/,
potem »oddaje TV pika«, nato »Zdrav pogled« ter na koncu 11.12. 2008.
Tiskovno
sporočilo
Cerkev, orožje in revščina
V oktobru tega leta je bil svetovni teden razorožitve. Ob tem je komisija
Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci pozdravila razorožitvene
pozive OZN in podprla vse pobude za razorožitev. Omenjena komisija je podprla
tudi papeža pri njegovem povabilu, da naj države zmanjšajo izdatke za oboroževanje
in raje pomagajo najbolj revnim in zapostavljenim.
Vsekakor omenjene besede katoliške komisije Pravičnost in mir lepo
zvenijo. Vprašanje pa je, ali ne gre pri tem samo za lepe, prazne besede, izrečene
samo zato, da se cerkev prikupi javnosti? Vprašanje tudi je, ali imajo omenjene
besede sploh kakšno verodostojnost? Zakaj?
Katoliška cerkev že od vsega začetka podpira pravično vojno ,
kar pa ni v skladu z naukom pacifista in zagovornika miru Jezusa, v imenu
katerega uči in deluje.
Pravična vojna je zanjo tista vojna, ki pomeni obrambo in širjenje katoliške
vere. Iz zgodovine je razvidno, da je cerkev sama neposredno ali posredno preko
drugih vodila mnogo vojn, v katerih je padlo milijone ljudi. »V takšni vojni
sovražnike z mirno vestjo daviti, ropati, žgati je krščansko in delo
ljubezni,« je npr. izjavil Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj. Ni čudno,
da je II. svetovno vojno začel katolik Hitler, cerkev ga je podpirala, obe
svetovni vojni pa sta se začeli na krščanskem zahodu. Ta je
preplavljen s stotinami milijonov izvodov biblije, v kateri mrgoli pozivov na
ubijanje in vojne. Katoliška cerkev je izrecno podprla ameriško invazijo na
Irak, kar je razvidno npr. iz pisma ameriškega vojaškega nadškofa Edvina
O'Brien, ki ga je dne 26.3.2003 objavila Katoliška tiskovna agencija. Cerkev je
tako izrecno podprla uničevanje Iraka in stotisoče žrtev te vojne,
ubijanje ljudi in uničevanje iraških domov pa še sedaj podpira. To je
zanjo pravična vojna, saj sicer ne bi sodelovala v njej. Velika verjetnost
je, da ima cerkev svoj kapital v dejavnosti, ki je tako ali drugače
povezana z vojsko in da ima od ubijanja in uničevanja veliko korist.
Zanimivo je, da cerkev želi, da se izdatki za vojsko zmanjšajo, ne pa da se
odpravijo. Če misli resno z zapovedjo Ne ubijaj in Jezusovimi besedami, da
je potrebno ljubiti sovražnike, bi morala biti za odpravo vseh izdatkov za
oboroževanje in vojske same. In seveda to predlagati državam. Ali niso torej
takšne cerkvene besede samo lep ovoj, vendar s krvavo vsebino?
Katoliška cerkev uči zlato pravilo, ki se glasi: Kar želiš, da ti
drugi storijo, stori ti prvi njim. Če cerkev želi, da bodo imele njene
uvodoma navedene besede in pozivi vsaj malo verodostojnosti, naj bo vzor in naj
prva naredi korake v tej smeri. Zato naj cerkev ukine svojo papeško gardo in
vojaške kurate v vojskah, svojim vernikom naj zapove, da uveljavljajo ugovor
vesti vojaški službi iz verskih razlogov (cerkev sedaj ugovora vesti sploh ne
priznava), iz svojega nauka naj črte vse, kar napeljuje k vojni in
ubijanju, ne glede na to, ali gre za pravično vojno ali ne, povrne pa naj
tudi vso škodo, ki jo je povzročila s podporo vojnam. Seveda naj vso
nepredstavljivo bogastvo, ki si ga je tako ali drugače prigrabila tudi z
vojnami razdeli revežem. Začne naj torej živeti v skladu z naukom Desetih
božjih zapovedi in Govorom na gori, ki ju sicer ima polna usta.
Ko bo katoliška cerkev storila omenjene korake, bo lahko drugim to
predlagala oz. od njih zahtevala. Dokler pa sama tega ne stori, nima za kaj
takega nobene moralne
podlage in pravice. Zaradi
pravičnosti bi zato morala iz svojega imena črtati besede krščanska,
Kristusova in Jezusova. Zato so tudi uvodoma navedene besede komisije
Pravičnost in mir bolj ali manj neverodostojne.
Tiskovno
sporočilo
Katoliška cerkev in smrtna kazen
10. oktobra je bil evropski dan boja proti smrtni kazni. Večina
evropskih držav je odpravila smrtno kazen, to so storile tudi mnoge druge države
na svetu. Svet Evrope, ki je imel odločilno vlogo v boju za ukinitev smrtne
kazni, verjame, da zanjo ni prostora v demokratičnih družbah. Tudi mnoge
druge organizacije, kot npr. Amnesty International, nasprotujejo smrtni kazni,
saj ta predstavlja končno zanikanje človekovih pravic in premišljen,
krut in ponižujoč uboj človeškega bitja. Čeprav se v Evropi ne
izvaja več smrtna kazen, razen v Belorusiji, pa to ne pomeni, da so vse države
že odpravile smrtno kazen.
Ena izmed držav, ki še vedno ima to kazen, je katoliška
cerkev. Ta cerkev, ki je sicer mednarodno pravno priznan subjekt, torej država,
ima za mnoge moralne prekrške predpisano smrtno kazen. Če si pogledamo
njen temeljni dokument biblijo, vidimo, da v stari zavezi mrgoli raznih prekrškov,
za katere je cerkev predpisala smrtno kazen. Posebej so po tem znane nekatere
Mojzesove knjige, v katerih je mogoče najti mnogo smrtnih obsodb. Samo
nekaj značilnih primerov: »Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo
kaznovan s smrtjo.” (2 Mz 21,15); Kdor ugrabi človeka, naj ga je že
prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,16);
Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz
21,17); Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila
gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13); Če
kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik
in prešuštnica. (3 Mz 20,10)« in tako dalje. S smrtjo se kaznuje tudi tisti,
ki ne posluša duhovnika, ki opravlja službo bogu ali sodnika (5 Mz 17,12).
Vprašanje je, ali ima še katera zahodna država predpisanih več smrtnih
kazni kot cerkev. Seveda se tukaj ne spuščamo v to, ali je te usmrtitve v
resnici ukazal Bog, ali pa so mu to podtaknili pisci biblije.
Po nauku cerkve je biblija božja beseda in v celoti veljavna.
Zato jo je potrebno tudi sedaj v vsakdanjem življenju dosledno izvajati, še
posebej, ker katoliški bog to izrecno zahteva, saj pravi: "Vso besedo, ki
vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar
ji ne odvzemaj!" (5 Mz 31,1). Iz tega jasno izhaja, da je potrebno v
vsakdanjem življenju izvrševati tudi tiste biblijske določbe, zahtevajo
usmrtitev ljudi zaradi različnih moralnih prekrškov. Če nekdo torej
preklinja svoje starše, ga je potrebno po katoliškem nauku, tudi leta 2008,
ubiti. Cerkev sedaj ne izvaja usmrtitev zaradi biblijskih prekrškov, vendar ne
zaradi tega, ker bi to kazen odpravila, temveč zaradi tega, ker politična
klima tega ne omogoča. Znani filozof Karl Jaspers je zato svaril pred
nevarnostjo, da bi vsak čas lahko spet zagorele grmade, če bi politične
razmere to dovolile. In cerkev si na vso moč trudi za ponovno
evangelizacijo družbe. V preteklosti je cerkev sama ali preko svojih pajdašev
pobila milijone in milijone ljudi - vse to v smislu biblijskih zahtev po smrtni
kazni.
Katoliška cerkev torej ni odpravila smrtne kazni. Je del
njenega nauka in ker ta nauk velja tudi v Sloveniji, veljajo njene smrtne kazni
tudi pri nas. To pa je v nasprotju s slovensko ustavo, ki v 17. členu jasno
določa, da v Sloveniji ni smrtne kazni in da je človekovo življenje
nedotakljivo. Zato katoliška cerkev v Sloveniji deluje protiustavno. Zakaj država
ne zahteva od cerkve, da uskladi svoj biblijski nauk s slovensko ustavo? Sedaj
se je zamenjala oblast. Ali bo bolje?
VABILO
MEDIJEM NA TISKOVNO KONFERENCO
Ali
je možganska smrt v nasprotju z ustavo?
Problematiko presajanja
delov človeškega telesa v Sloveniji na zakonski ravni ureja Zakon o
odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT).
Omenjeni zakon omogoča tudi odvzem delov umrli osebi. Ta je dopusten
tudi v primeru možganske smrti, ki jo ugotovi komisija za ugotavljanje smrti.
Deli telesa se umrli osebi lahko vzamejo, če je darovalec pred smrtjo v to
privolil in je njegova pisna privolitev uradno evidentirana. Prav tako se lahko
deli telesa umrle osebe, ki je državljan RS oz. ima v Sloveniji stalno
prebivališče odvzamejo zaradi presaditve, če oseba to ni izrecno
prepovedala, razen če iz drugih okoliščin izhaja, da bi temu
nasprotovala. Omenjeni odvzem se ne opravi, če oseba, ki je bila umrlemu
blizu, odvzemu nasprotuje.
Da se lahko presadi nek organ, mora biti ta živ, saj si mrtvim organom
prejemnik ne more pomagati. Da pa je organ živ, ga je potrebno odvzeti živi
osebi. To pa pomeni, da je oseba, ki ji je odvzet nek organ, v trenutku odvzema
še živa. Ker se pri osebi, pri kateri je ugotovljena možganska smrt, odvzame
del telesa in je ta del živ, pomeni, da je ta oseba v trenutku odvzema še živa.
Možgansko mrtev človek je torej v času odvzema npr. srca še živ,
saj mrtev človek ne more imeti živih organov oz. živega srca. Ko pa se
temu človeku odvzame srce, pa ta človek v resnici umre, saj brez srca
ni mogoče živeti. Zato je možganska smrt oz. odvzem organov v smislu možganske
smrti v nasprotju z ustavo, predvsem 17. členom, ki določa, da je
človekovo življenje nedotakljivo. Zato je potrebno zakon spremeniti. To je
potrebno storiti tudi v delu zakona, ki dopušča odvzem delov telesa umrli
osebi brez njenega privoljenja, saj je tudi v tem delu zakon v nasprotju z
ustavo, predvsem 34. in 35. členom, ki vsakomur jamčita pravico do
osebnega dostojanstva, varnosti in varstvo osebnostnih pravic. V nasprotju je
tudi zaradi tega, saj je samo posameznik tisti, ki lahko odloča o svojem življenju
ali smrti.
Zakon je zato potrebno spremeniti tako, da se črtajo besedna zveza »možganska
smrt« in določbe o tem, da je mogoče odvzeti telesne dele zaradi
presaditve umrli osebi brez njenega privoljenja – potrebno je določiti,
da mora oseba obvezno dati pisno soglasje za odvzem delov telesa zaradi, seveda
pa mora biti pred tem temeljito seznanjena o vseh posledicah glede odvzema, tudi
duševnih. Omenjene spremembe je društvo tudi predlagalo vladi RS.
18. oktobra 2008 je v Ljubljani praznovanje 10.
evropskega dne darovanja in transplantacij organov. Ob tem bo strokovno srečanje
na to temo in naš predlog je tudi prispevek k temu dogodku.
Na tiskovni
konferenci, ki bo
v petek, 17.10.2008 ob 12.00 uri
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti:
·
predlog vladi RS za spremembo Zakona o odvzemu in presaditvi
delov človeškega telesa.
Tematiko bosta predstavila:
-
Moris
Hoblaj, sociolog, podpredsednik društva
-
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno vabljeni!
Tekst predloga Vladi RS za spremembo Zakon o odvzemu in
presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja si lahko preberete tukaj.
Na spletni strani http://www.vest.si/2008/10/17/o-mozganski-smrti/
je prispevek iz tiskovne konference.
Tiskovno
sporočilo
Je
varuhinja človekovih pravic proti krstu novorojenčkov?
Pred dnevi se je
končal teden otroka. S skupno poslanico sta se oglasila tudi varuhinja
človekovih pravic in Zveza prijateljev mladine Slovenije. V njej sta
omenila Konvencijo o otrokovih pravicah in tudi to, da morajo državne inštitucije
storiti več za zaščito otrokovih pravic, zapisanih v ustavi,
konvencijah in zakonih. Če varuhinja človekovih pravic meni, da morajo
državne inštitucije storiti več za zaščito otrokovih pravic, je
jasno, da na tem področju zaščita šepa.
Omenjena konvencija v 14. členu določa, da države stranke spoštujejo
otrokovo pravico do vesti in veroizpovedi, podobno je zapisano tudi v slovenski
ustavi. Po konvenciji in ustavi je torej otrokom priznana svoboda veroizpovedi,
kar med drugim pomeni, da se otrok sam odloča, ali bo veren oz. ali bo
član kakšne verske skupnosti. In kaj se dogaja v Sloveniji? Ali imajo v
Sloveniji npr. vsi novorojenčki zagotovljeno versko svobodo, torej da se
sami odločijo ali bodo člani kakšne verske skupnosti ali ne? Tisoči
in tisoči te svobode nimajo, saj so brez lastnega pristanka krščeni s
strani katoliške cerkve. Brez lastnega pristanka so postali verniki, saj je po
kanonskem pravu vernik tisti, ki je s krstom včlenjen v cerkev. In ti
otroci so vse življenje verniki, saj se krsta, po zatrjevanju cerkve, ne da
izbrisati. Torej, enkrat krščen, celo življenje del cerkve oz. njen
vernik. Cerkev v bistvu sploh ne priznava izstopa, čeprav je del verske
svobode tudi svoboden izstop iz neke verske skupnosti. Novorojenčki torej
ne samo, da brez svojega pristanka postanejo verniki neke cerkve, iz te
organizacije sploh ne morejo v popolnosti izstopiti, možen samo formalen
izstop. Ali ne gre v primeru krsta novorojenčkov tudi za samovoljno vmešavanje
v otrokovo zasebno življenje? Konvencija pa pravi: Noben otrok ne sme biti
izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje…
(16. člen).
Po Katekizmu katoliške cerkve krščenec ne pripada več sam sebi in je
poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu cerkve in
da je cerkvenim dostojanstvenikom poslušen ter jih uboga. Novorojenček
torej dobi s krstom, in to brez svojega pristanka, tudi velike dolžnosti. Ali
ne pomeni potem krst skrajno ponižujoče ravnanje do otroka? In konvencija
pravi: Države stranke bodo zagotovile, da noben otrok ne bo izpostavljen mučenju
ali drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju (37.
člen). Konvencija tudi določa: Države stranke bodo z vsemi ustreznimi
zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi varovale otroka pred
vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja… zlorab … izkoriščanja…
(19. člen). Ker pomeni krst poseg v dušo, saj po katoliškem nauku vtisne
v dušo neizbrisno duhovno znamenje, ali ne gre v tem primeru tudi za duševno
nasilje nad krščenimi novorojenčki?
Država je dolžna po že omenjenem 19. členu konvencije varovati novorojenčke
z različnimi ukrepi pred vsemi oblikami nasilja, zlorab in izkoriščanja.
Ali državni organi v resnici varujejo novorojenčke v smislu določil
konvencije, torej jim jamčijo oz. varujejo njihovo versko svobodo in
njihovo duševno celovitost? In versko svobodo otrokom krati poleg drugih tudi
tuja država, konkretno Katoliška cerkev.
Ker so novorojenčki zaradi prisilnega krsta žrtve cerkve, pri čemer
so jim hudo kršene osnovne pravice, mora država čimprej sprejeti ustrezne
ukrepe, predvsem preprečiti njihov krst. Seveda pa lahko na tem področju
mnogo naredita tudi Zveza prijateljev mladine in varuhinja otrokovih pravic.
Posebno slednja lahko s pozivom cerkvi, da preneha s krstom novorojenčkov
stori za otroke zelo veliko. Si bo upala? S pozivom bi lahko mogoče
potrdila besede, ki jih zapisala v poslanici, da država kuštrave glavice ne
more stisniti k sebi, to lahko storijo le tisti, ki jih imajo resnično
radi.
Tiskovno sporočilo
Volitve v državni zbor in smrtni greh
Pred volitvami v državni zbor je katoliški župnik iz župnije
Bevke v oznanilih svoje župnije zapisal, da smrtno greši vsak, ki voli
stranko, ki s svojim delovanjem nasprotuje ustanovi cerkve. Vsebino tega
oznanila so po Sloveniji prenesli mnogi mediji in je tako postalo javno znano.
Očitno je, da je katoliška cerkev je s tem oznanilom na zelo
prefinjen način posegla v volitve. Vsem, ki bodo glasovali za stranke, ki
nasprotujejo cerkvi, je namreč pripisala smrtni greh. To pa pomeni, da je
vsem tem zagrozila z večnim peklom, kajti tisti, ki umre v stanju smrtnega
greha, gre v večni pekel, kjer trpi peklenske muke. Seveda tega niso
objavili katoliški mediji, temveč „laični“, ki so našli,
verjetno „podtaknjeno“ oznanilo, ga objavili in mu s tem naredili veliko
publiciteto. Ali si ni cerkev želela ravno tega? Da grožnjo s smrtnim
grehom po Sloveniji raznesejo „laični“ in ne cerkveni mediji. Cerkev
si je oprala roke, oznanilo pa je doseglo svoj namen, to je zagroziti tistim, ki
na volitvah ne bodo glasovali po cerkvenih notah. In seveda ne samo v župniji
Bevke, temveč vsepovsod po Sloveniji, kajti kar velja v teh župniji, velja
tudi po Sloveniji.
Da je cerkev na zelo prefinjen način zagrozila volivcem, pa bi
bilo mogoče sklepati tudi iz javno objavljenega stališča Nadškofije
Ljubljana do vsebine spornega oznanila. Nadškofija se namreč ni jasno
distancirala od „sporne“ vsebine oz. ni demantirala dejstva, da tisti, ki
glasujejo za stranko, ki nasprotuje cerkvi, smrtno grešijo. Nadškofija tudi ni
pojasnila, v katerih delih vsebina nasprotuje uradnemu učenju cerkve,
čeprav govori, da v določenih delih nasprotuje temu učenju, poleg
tega pa trdi, da je za vsebino odgovoren župnik in ne da je npr. to osebno
stališče občana Očkona, sicer župnika v Bevkah. Ker gre pri
spornem stališču za stališče župnika Očkona, kar potrjuje tudi
nadškofija, in ne za stališče občana Očkona, je jasno, da gre
za stališče katoliške cerkve, saj župnik deluje v imenu te cerkve.
Če bi župnik deloval proti stališču cerkve, ga nadškof po telefonu
verjetno ne bi samo opozoril, temveč bi ukrepal drugače.
Katoliška cerkev je s svojim posegom v volitve v državni zbor
ravnala protiustavno. Ta cerkev je namreč tuja pravna osebe in zato v
Sloveniji ne sme delovati politično in med drugim sodelovati v volilni
kampanji. To je isto, kot da bi v volilni kampanji sodelovalo npr. neko
avstrijsko ministrstvo in agitiralo za stranke, ki so naklonjene Avstriji. Šlo
bi za hud napad na suverenost Slovenije. Poleg tega pa je katoliška cerkev z večnim
peklom oz. smrtjo zagrozila več kot 100.000 prebivalcem Slovenije, ki so na
volitvah podprli levico – ta pa je po vsebini spornega naznanila tista, ki je
proti cerkvi. Zato obstaja sum storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti,
saj so se verjetno mnogi počutili ogrožene, kajti poznajo veliko moč
cerkve, ki jo je v preteklosti jasno demonstrirala – za dosego svojih
interesov je namreč pomorila milijone ljudi.
Katoliška cerkev je v tem primeru ravnala podobno kot leta 2002 na
Madžarskem, ko so nekateri duhovniki vse socialiste razglasili za pripadnike
"demonske in hudičeve" stranke oz. leta 2006, ko je bilo na
letakih, ki so jih delili v nekaterih cerkvenih županjah na podeželju
napisano, da bodo vsi volivci, ki ne bodo volili vodilne opozicijske desničarske
stranke Fidesz-MPSz, poklicani na odgovornost pred strogo božje sodišče.
Slovenski organi ob teh hudih cerkvenih grožnjah, torej grožnjah
tuje države našim državljanom, niso reagirali, vsaj slišati ni bilo.
Verjetno zato, ker je bila na oblasti cerkvi naklonjena ideologija. Pričakujemo,
da bo nova oblast slovensko ustavo vzela resno in sprovedla ustrezne postopke
glede tega dogodka, ki pomeni hud napad na suverenost Slovenije ter varnost,
svobodo, dostojanstvo in čast mnogih državljanov Slovenije.
Tiskovno sporočilo
Volivci pozor!
Bližajo se volitve poslancev v državni zbor. Mnogi na
volitvah volijo tiste kandidate za poslance oz. stranke, ki so tako ali drugače
povezani s katoliško cerkvijo oz. krščanskimi vrednotami ali tradicijo.
Dobro pa bi bilo, da bi volivci premislili, preden volijo tiste, ki so povezani
s cerkvijo. Vprašanje namreč je, kaj se skriva za »krščanskim«.
Dobro ali pa kaj drugega?
Modro bi bilo, da bi volivci premislili ali bodo podprli
tiste, ki s svojimi povezavami s cerkvijo podpirajo hude negativnosti, ki so v
cerkvi in se jim ta noče odreči. In ne samo to, cerkev deluje tudi
protiustavno, saj ne priznava slovenskega pravnega reda, če je v nasprotju
z evangeliji, ne priznava mnogih človekovih pravic, npr. pravice do življenja
in svobode vesti, v Sloveniji deluje politično, čeprav ima status tuje
države. Cerkev poziva k poboju tistih, ki storijo moralne prekrške in ki jih
biblija kaznuje smrtjo, krsti dojenčke, s čimer jim jemlje ustavno
garantirano svobodo vesti. Razen tega niti ne priznava celovitega izstopa, kar
tudi pomeni, da je krščenec „večno“ vernik cerkve, posledica tega
pa je, da ima kljub formalnemu izstopu še vedno obveznosti do cerkve - tako
mora npr. še po izstopu ubogati klerike.
Dejstvo je, da cerkvi še vedno uspeva velika prevara
ljudi, ki hrepenijo po krščanskih vrednotah. Poslužila se je pojmovne
prevare in naredila enačbo: Kristus = dobro, krščansko = dobro,
zatorej krščanska stranka ali krščanske vrednote = dobro. Seveda pa
zgoraj opisano krščanstvo nima nobene zveze s Jezusom, za katerega je iz
zanesljivih zgodovinskih virov dokazano, da je bil pacifist, vegetarijanec,
prijatelj živali in narave in se je dosledno ravnal po zlatem pravilu: »kar ne
želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim«. Cerkev je svoje verske nazore
in poganske kulte pripisala Jezusu, zato njeni pripadniki verjamejo, da je
cerkev krščanska. Dejstva kažejo drugače. Ljudje so dolga stoletja
pustili cerkvi, da jih indoktrinira in z njimi manipulira. Sedaj je velika priložnost,
da se to konča. Velika cerkvena prevara je razkrinkana.
Ali bo poslanec, ki podpira organizacijo, ki deluje proti
slovenski ustavi, deloval za blaginjo Slovenije? Ali pa bo deloval v korist
cerkve? V čigavo korist bo npr. deloval sedanji zunanji minister Rupel, ki
kandidira na listi SDS in ki se je pred kratkim udeležil maše v kraju, kjer
kandidira, čeprav sicer ne velja kot človek, ki bi bil blizu cerkvi
oz. ki hodi v cerkev samo na povabilo. Ali je to verodostojno? Očitno je,
da išče podporo pri cerkvi in če bo izvoljen, se ji bo moral verjetno
tako ali drugače oddolžiti. Slovenija
je na pravi poti je slogan, pod katerim nastopa na volitvah SDS oz. Rupel.
Ali je Slovenija res na pravi poti, če se povečujejo revščina,
cene hrane in energije, plače pa padajo? Ali ni to voda na mlin cerkvi, ki
podpira delitev družbe na revne in bogate? Ali želi biti kdo reven?
V mandatu sedanje vlade ni bilo nič storjenega, da
bi se končala ukinitev ustavnega načela ločitve države od
cerkve. Iz pohval, ki so jih vladi izrekli nekateri vidni cerkveni kleriki, je
tudi mogoče razbrati, da obstaja povezava med sedanjo vlado ter cerkvijo in
v kolikor ob takšnih povezavah sedanja vlada dobi še en mandat, je velika
verjetnost, da bo Slovenija postala odročna vatikanska provinca. Zato se je
potrebno temu upreti. Sicer se lahko tudi zgodi, da bo napis Slovenija
na mejnih prehodih zamenjan z napisom Vatikanska
provinca Slovenija.
VABILO MEDIJEM NA TISKOVNO KONFERENCO
PREPOVED SODELOVANJA KATOLIŠKE CERKVE V VOLILNI
KAMPANJI
TER PREDSTAVITEV »VOLILNE« ŠTEVILKE ČASOPISA RAZMISLI
IN GROŽENJ PREDSEDNICI IN PRAVNEMU ZASTOPNIKU DRUŠTVA
Bližajo se volitve poslancev v državni zbor. Volilna kampanja se
stopnjuje in v njej sodeluje mnogo oseb. Ena izmed teh oseb je tudi katoliška
cerkev. Ta je namreč izdala dokument z naslovom Odgovorni za življenje
in prihodnost Slovenije. V poglavju Prevzemanje odgovornosti v času
volitev se katoliška cerkev izrecno ukvarja z volitvami. Menimo, da je
protiustavno in nezakonito, seveda pa tudi popolnoma nesprejemljivo, da katoliška
cerkev sodeluje v volilni kampanji za volitve v državni zbor 2008. Ta cerkev je
namreč tuja pravna oseba, država »sui generis«, kar seveda velja tudi za
njene sestavne dele, in zato ne more sodelovati v volilni kampanji, saj bi to
pomenilo, da katoliška cerkev s tem deluje na političnem polju oz. se
ukvarja s politično dejavnostjo. Tuje države ne smejo delovati v volilni
kampanji v Sloveniji, saj bi to pomenilo, da se vmešavajo v notranje zadeve
Slovenije. To je isto, kot da bi v volilni kampanji sodelovala npr. Avstrija in
agitirala za določeno politično opcijo. Zato je potrebno, da se to
prepreči. Vladi RS tako predlagamo, da se v tem smislu spremeni Zakon o
volilni in referendumski kampanji (ZVRK) in sicer tako, da se prepove
sodelovanje verskim skupnostim oz. cerkvam in njihovim sestavnim delom v volilni
kampanji.
Kot že navedeno, se bližajo volitve v državni zbor. Ker gre za
zelo pomembno zadevo, saj ni vseeno, kdo bo v prihodnje vodil Slovenijo, je društvo
izdalo posebno številko časopisa Razmisli, v kateri sta dva teksta in
sicer Volilci pozor in Katoliška cerkev in tajkunstvo. Ta številka
je tudi odgovor društva na cerkveno vmešavanje v volilno kampanjo, med drugim
pa pojasnjuje, kako se lahko prevara ljudi, ki hrepenijo po krščanskih
vrednotah. Potrebno se je poslužiti samo pojmovne prevare in narediti enačbo:
Kristus = dobro, krščansko = dobro, zatorej krščanska stranka ali krščanske
vrednote = dobro. To veliko prevaro razkrivamo v tekstu Volilci pozor. V
drugem tekstu pa prikazujemo nekaj aspektov v zvezi z izjemnim bogastvom katoliške
cerkve v svetu in Sloveniji.
Spregovorili pa bomo tudi o grožnjah proti predsednici društva in
pravnemu zastopniku. Temu so pred kratkim celo zagrozili, da ga bodo zaklali.
Grožnje, tudi smrtne, vlomi, odpovedi najetih prostorov za tiskovne konference,
… – ali je na delu zopet cerkvena inkvizicija? Vonj po žveplu torej ni
preteklost!?
Na tiskovni konferenci, ki bo
v petek, 5.9.2008 ob 11.00 uri
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana
vam tako želimo predstaviti:
- predlog za prepoved sodelovanja katoliške cerkve v volilni kampanji in
posledično za spremembo Zakona o volilni in referendumski kampanji
- “volilno” številko društvenega časopisa Razmisli
- ter grožnje predsednici in pravnemu zastopniku društva.
Tematiko bodo predstavili:
- Janja Škrjanc, predsednica društva
- Moris Hoblaj, teolog in sociolog, podpredsednik društva
- Vlado Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno vabljeni!
Predlog za prepoved volilnega delovanja katoliške cerkve
in za spremembo Zakona o volilni in
referendumski kampanji (ZVRK) si lahko ogledate tukaj.
Predlog za prepoved delovanja katoliške
cerkve v angleščini si lahko ogledate tukaj.
Novo številko časopisa Razmisli (volilna izdaja) in sicer
izredno izdajo št. 2 si lahko ogledate tukaj.
Teksta v word obliki sta dosegljiva na Volilci
pozor in Katoliška
cerkev in tajkunstvo.
Odmevi na tiskovno konferenco:
http://www.vest.si/2008/09/05/tezave-s-krizem/
http://www.dnevnik.si/video/2269
Bavarska – konec državnega plačevanja
katoliških fakultet?
Na Bavarskem je med politiki nastal prepir v zvezi s konkordatom iz leta 1924
med Bavarsko in Vatikanom. Za stranko zelenih je aktualno razmerje med državo
in katoliško cerkvijo, ki temelji na omenjenem konkordatu, politično in
ustavno nesprejemljivo, saj država financira institucijo, od katere je pravno
ločena. Tudi drugi politiki menijo, da je potrebno čimprej uskladiti
sporno prakso z ustavo.
V čem je stvar? Bavarski konkordat iz leta 1924 je
danes najstarejši veljavni konkordat v Nemčiji in je služil kot vzor za
vse druge sklenjene pogodbe med posameznimi državami in Vatikanom, pa tako tudi
Slovenije. Posebnost konkordata je v tem, da je cerkev dobila veliko možnost
vplivanja na politiko svobodne države Bavarska, npr. v šolstvu, z druge strani
pa se je Bavarska morala odreči vsakega vpliva oz. intervencije v cerkvene
posle. Razen tega je Bavarska morala cerkvi zagotoviti krščanski karakter
države in zaščito njenega delovanja.
Ko je predsednik stranke zelenih S. Dürr te dni zahteval
spremembo konkordata in prenehanje plačevanja katoliških fakultet,
profesorjev in cerkvenih dostojanstvenikov, so vodje tradicionalnih krščanskih
strank, kot npr. CSU, ogorčeni in govorijo o napadu na »vodilno krščansko
kulturo« ali o »verski vojni«. S. Dürr ne more razumeti reakcije katoliških
političnih fundamentalistov in sporoča, da njegova stranka ne vodi
verske vojne niti ne uničuje nikakršne krščanske kulture, temveč
samo opravlja svojo nalogo, to je, da spoštuje ustavo, po kateri Bavarska
verskim skupnostim zagotavlja svobodo delovanja in nevtralnost do njih. Po
njegovem mnenju zaščita ustavnosti ni znak sovraštva do nikogar, temveč
skrb za državo in njene državljane.
Mnogi vidijo v razburjenju konzervativnih politikov pravzaprav reakcijo katoliške
cerkve, ki se boji, da ne bi izgubila svojih privilegijev, za katere večina
državljanov smatra, da so preživeti in velika motnja v razvoju modernih
demokratičnih procesov.
Vir:
* Sueddeutsche Zeitung 22.08.2008
* tz Munchen
* DiePresse.com
Tiskovno sporočilo
Ideologija smrti in volitve
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja so se oglasili tudi nekateri katoliški škofje.
Nadškof Uran je dejal, da je Slovenijo zajela »ideologija smrti«, saj je bilo
v zadnjih 20 letih opravljenih okoli 300.000 splavov, temu se letno pridruži še
kakšnih 500 samomorov, več kot 300 žrtev prometnih in drugih nesreč,
zasvojenost z mamili in okrog 170.000 težkih odvisnikov od alkohola. Bolj ali
manj podobno so govorili še nekateri drugi škofje.
Nesporno je, da je v Sloveniji veliko število nenaravnih smrti in raznih
zasvojenosti. Zato bi bilo mogoče celo pritrditi nadškofu Uranu, da je
Slovenijo zajela »ideologija smrti«. Seveda Slovenija v tem pogledu ni izjema,
bolj ali manj je to značilnost celotnega zahodnega sveta. Ob ugotovitvi o
»ideologiji smrti« pa bi se bilo potrebno vprašati, kdo je odgovoren zanjo in
kdo je v njej najbolj udeležen.
V Sloveniji je religija okolja katoliška vera. Tako je
katoliška cerkev tudi cerkev okolja. Večino prebivalcev v Sloveniji je
vernikov katoliške cerkve. Verjetno je teh vernikov kar kakšnih 70 do 80
odstotkov slovenskih državljanov. Iz
tega dejstva izhaja zelo jasen in logičen zaključek: v »ideologiji
smrti« so, vsaj statistično, najbolj udeleženi katoliki. Največ
samomorilcev je torej med katoliki, največ raznih odvisnikov je med
katoliki, največ storilcev prometnih nesreč je med katoliki in
podobno. Med katoliki je tudi največ pedofilov. Ne gre samo za pedofilijo
klerikov, temveč tudi pedofilijo »navadnih« katoliških vernikov. Seveda
je daleč največ splavov, ki jih cerkev najbolj obsoja in jih proglaša
za smrtni greh, ravno pri katolikih. Za »ideologijo smrti«, ki po cerkvenih
besedah vlada v Sloveniji, je očitno, glede na prevladujoč položaj
katoliške cerkve v Sloveniji, bolj ali manj odgovorna ravno katoliška cerkev.
In v njej jo je tudi največ. Njeni verniki tako ali drugače zasedajo,
vsaj statistično, tudi večino najpomembnejših mest v družbi.
Mogoče se je vprašati, kakšen nauk ima katoliška cerkev, da so njeni
člani, gledano vsaj statistično, glavni protagonisti »ideologije
smrti« oz. da pri nas prevladuje omenjena ideologija. Cerkveni nauk temelji na
bibliji. Ta vsekakor vsebuje nekatera zelo etična načela, npr. Deset
zapovedi, vendar pa je v njej veliko hude nemorale in nasilja. Vsebuje namreč
sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično
pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in
podobno. Gre za vsebine, ki hujskajo k hudodelstvu, rasnemu in drugemu sovraštvu
ter vojni. Vse to cerkev uči oz. prakticira že na stoletja. Spomnimo se
samo krvave cerkvene zgodovine. Zato je ta ideologija postala del družbene
zavesti in podzavesti mnogih, ki jih je cerkev indoktrinirala s svojim naukom.
Ker je biblija v celoti, torej tudi s krvavimi deli, še vedno del uradnega krščanskega
nauka, nasilna indoktrinacija družbe teče dalje. Kaj je posledica tega? »Ideologija
smrti«, ki pa se ne kaže samo v splavih, samomorih, …temveč še kje
drugje. Ni čudno, da sta se obe svetovni vojni, ki sta povzročili
toliko gorja, začeli ravno v deželah, kjer je bila biblija praktično
v vsaki hiši. Ali niso kristjani vrgli celo dve atomski bombi, ki sta pobili
stotisoče ljudi.
Bližajo se volitve v državni zbor. Na teh volitvah
bodo sodelovale razne stranke. Mnoge med njimi so tako ali drugače povezane
s katoliško cerkvijo. Zato bi bilo dobro, da bi se vprašali, ali je modro
voliti stranke, ki so tako ali drugače povezane s cerkvijo, katere nauk je
podlaga za »ideologijo smrti« in ki niti ne priznava slovenskega pravnega
reda, če je v nasprotju z njenimi evangeliji, ki s krstom dojenčkov
prisilno novači svoje člane in ne omogoča popolnega izstopa ter
ki ljudem sploh ne priznava pravice do življenja. Kar vse je v globokem
nasprotju s slovensko ustavo. Znan je rek: povej mi, s kom se družiš in potem
ti, kdo si.
NOVO
Izšli
sta novi številki časopisa Razmisli.
Gre
za redno izdajo št. 4 in izredno izdajo št. 1.
Nekaj
naslovov člankov iz redne številke:
-
Ali
lahko katoliška osnovna šola izpolnjuje cilje izobraževanja po slovenskih
predpisih
-
Bankrot
zaupanje v katoliško cerkev
-
Kaj
stoji za karitasom
-
Iz
državnega proračuna za evangelizacijo Slovenije
-
Papež
in njegova plača
-
Kako
cerkve opravičujejo genocid
-
Biblija
dela človeka agresivnega
-
Papežu
"zaigral srček"
-
Tudi
ubijanje v vojni je protiustavno
-
Ljudje,
varujte se cerkve
Izredna
številka je v celoti posvečena predlogu za prepoved delovanja katoliške
in vsebuje skrajšano verzijo predloga, ki ga je društvo posredovalo Uradu
Vlade RS za verske skupnosti.
Redno
izdajo št. 4 si lahko ogledate tukaj.
(pdf)
Izredno
izdajo številka 1 si lahko ogledate tukaj.
(pdf) Celoten predlog pa si lahko ogledate tukaj.
(Word)
VABILO
MEDIJEM NA TISKOVNO KONFERENCO -
PREPOVED POLITIČNEGA DELOVANJA KATOLIŠKE CERKVE
Katoliška cerkev je mednarodno pravni subjekt s sedežem v Vatikanu.
Njen vrhovni poglavar je papež, trenutno je to papež Benedikt XVI. Gre za tujo
pravno osebo, saj ima sedež v tujini. Gre za državo »sui generis«. Glede na
navedeno katoliška cerkev v Sloveniji ne sme delovati politično, temveč
lahko deluje samo na religioznem področju. Da ta cerkev v Sloveniji ne sme
delovati politično, izhaja tudi iz ustavnega načela ločitve države
in verskih skupnosti. Katoliška cerkev v Sloveniji deluje tudi v političnem
pogledu oz. kot politična organizacija. To tudi sama priznava,
saj je npr. predstavnik katoliške cerkve, torej tuje države, klerik dr.
Stres, izjavil: »V politiko smo, če hočemo ali ne.« (Družina,
22.6.2008). To tudi pomeni, da se tuja »država« vmešava v notranje zadeve
Republike Slovenije. To je nezakonito, kot je nezakonit in protiustaven tudi
nauk katoliške cerkve, saj ne priznava pravnega reda Slovenije, če je v
nasprotju z njenimi evangeliji, ne spoštuje svobode vesti (prisilni krst dojenčkov,
nezmožnost celovitega izstopa…), ne priznava pravice ljudi do življenja in
podobno.
Da ne bi prihajalo do političnega delovanja cerkve, je potrebno v pravni
sistem Republike Slovenije vnesti varovalke, da se to prepreči. Zato smo
Vladi RS predlagali, da pripravi spremembo Zakona o verski svobodi in vanj vnese
prepoved
političnega delovanja katoliške cerkve in drugih verskih skupnosti.
Omenjeni zakon bi se dopolnil tako, da se vnese, mogoče v 4. člen,
določba, ki se npr. glasi:
»Cerkve in druge verske skupnosti, ne
glede na to, ali imajo status mednarodnopravnega subjekta ali ne, ne smejo
delovati politično.
To velja tudi za njihove posamezne sestavne dele.«
Da se zagotovi učinkovito uresničevanje omenjene določbe, bi se v
31. členu Zakona o verski svobodi dodala določba, da se z določeno
globo kaznuje za prekršek registrirana cerkev ali druga verska skupnost oz.
njen posamezni sestavni del, če prekrši prepoved političnega
delovanja.
Vladi smo tudi predlagali, da bi se postopek sprememb zakona o verski svobodi
izvedel čim hitreje, saj se bližajo volitve v državni zbor, katoliška
cerkev pa s svojimi dejanji že sodeluje v volilni kampanji, torej deluje politično,
saj je izdala poseben cerkveni dokument v zvezi z volitvami, ki se imenuje Odgovorni
za življenje in prihodnost Slovenije.
Na
tiskovni konferenci, ki bo
v
petek, 1.8.2008 ob 11.00 uri
v prostorih Hotela Park Tabor d.d., Tabor 9, Ljubljana
vam
tako želimo predstaviti predlog za prepoved političnega delovanja katoliške
cerkve in posledično za spremembo zakona o verski svobodi.
Na tiskovni konferenci bosta sodelovala:
·
Moris
Hoblaj, teolog in sociolog, podpredsednik društva
·
Vlado
Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Prisrčno
vabljeni!
Tiskovna konferenca ne bo v prostorih Petrola, kot je bilo javnosti
sprva sporočeno.
Pobudo za prepoved političnega delovanja katoliške cerkve
in spremembo zakona o verski svobodi si lahko preberete tudi tukaj.
Dobili smo odgovor glede omenjenega predloga in tega si lahko
preberete tukaj.
Predlog za prepoved delovanja
katoliške cerkve
Nekateri trdijo, da raste nestrpnost do katoliške cerkve (cerkev). Ne glede na
to, ali je to res ali ne, pa je dejstvo, da je ravno ta cerkev tista, ki je
naredila in še dela ogromno škode ljudem. S svojim delovanjem je namreč
povzročila desetine milijonov mrtvih oz. mučenih, pri čemer je
bila podlaga tega njen temeljni spis - biblija.
Ta vsekakor vsebuje nekatera visoka etična načela, npr. Deset zapovedi
ali Jezusov Govor na gori, vendar pa je velik del te knjige skrajno negativen. V
njej je namreč zaslediti nasilje, izjemno okrutnost, navodila za ubijanje,
maščevalnost, mučenja, sovraštvo in preganjanje drugače mislečih
in vernih, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, poveličevanje
vojne, surovost do žensk in otrok, posilstva, žrtvovanje živali, pozive na
morjenje Judov in drugih...
Biblija, ki je bila v preteklosti podlaga za nasilje, velja
v celoti tudi danes. Že v sami bibliji piše: „Vso besedo, ki vam jo
zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji
ne odvzemaj!“ (5 Mz 31,1) Cerkev ohranja v veljavi krvavo staro zavezo, vsi
katoliki so se dolžni po njej ravnati v vsakdanjem življenju. Npr. „Kdor
udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz 21,15)
velja še danes in je pravilo ravnanja katolikov. Ti so celo dolžni, da ne
sledijo predpisom državnih oblasti, če ti nasprotujejo naukom evangelija.
Cerkev se ni odrekla svojemu nasilnemu nauku, saj je tudi sedaj veliko dogodkov,
ki to potrjujejo (krst dojenčkov, nezmožnost celovitega izstopa iz cerkve,
prekletstva, sistemske grožnje, sovraštvo do žensk, Judov, ...). Nasilen
biblijski nauk je tudi podlaga za delovanje ter je v nasprotju z ustavo in
mednarodnimi akti ter spodbuja k sovraštvu, krši pravice, ... Zato je potrebno
delovanje takšne organizacije prepovedati in to vse dotlej, dokler se ne odreče
svojemu krvavemu nauku in nasilnim delom biblije.
Zato smo v društvu s pomočjo odvetnika pripravili
predlog za prepoved delovanja katoliške cerkve in ga posredovali tako Uradu
Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti kot tudi Okrožnemu državnem tožilstvu
v Ljubljani z namenom, da poskrbita, da bo na sodišče vložena tožba za
prepoved delovanja katoliške cerkve.
Pravna podlaga za takšno prepoved obstaja v 12. členu
Zakona o verski svobodi, po katerem mora upravno sodišče,
na predlog državnega tožilca, prepovedati delovanje cerkve, ki s svojim
delovanjem huje krši ustavo, spodbuja k neenakopravnosti, k nasilju ali vojni
ali razpihuje sovraštvo oziroma nestrpnost ali preganjanje oz. njen namen,
cilji ali način izvajanja verskega nauka, verskega poslanstva, verskih
obredov ali druga dejavnost temelji na nasilju oziroma uporablja nasilna
sredstva, ogroža življenje ali zdravje ali ogroža druge pravice in svoboščine
pripadnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti ali drugih oseb na način,
s katerim hudo krni človekovo dostojanstvo.
Sicer pa je urad za verske skupnosti odgovoril, da gre za
zelo zahtevno zadevo in prvi tovrstni primer in da bo zato potreboval za
ustrezno ukrepanje več časa, vsebinsko pa naj bi odgovoril do konca
meseca avgusta 2008.
Oba predloga si lahko preberete v Word obliki:
Urad za verske skupnosti je v obljubljenem
času podal odgovor in tega si lahko preberete tukaj.
Predlog v angleškem jeziku (Proposal
to ban the pursuit of activities of the Catholic Church)
si lahko preberete tukaj.
Javni
poziv Uradu vlade RS za verske skupnosti
V
medijih smo lahko prebrali, da je urad vložil zoper umetniški tandem Eclipse
prijavo, ker naj bi pred kakšnim letom dni izvedel performans, ki naj bi žalil
verska čustva. Umetnici sta namreč na mehki pornografski način
parafrazirali motiv Marije, zavetnice Ptujske gore. Vsekakor je ceniti skrb
omenjenega urada glede zaščite verskih čustev. Seveda bi moral
omenjeni urad tako ravnati tudi v drugih primerih, ko obstajajo podobna ravnanja.
Po 1. odst. 12. členu Zakona o verski svobodi mora urad državnemu tožilcu
podati prijavo zoper cerkev, ki s svojim delovanjem huje krši ustavo, spodbuja
k neenakopravnosti, k nasilju ali vojni ali razpihuje sovraštvo oziroma
nestrpnost ali preganjanje oz. njen namen, cilji ali način izvajanja
verskega nauka, verskega poslanstva, verskih obredov ali druga dejavnost temelji
na nasilju oziroma uporablja nasilna sredstva, ogroža življenje ali zdravje
ali ogroža druge pravice in svoboščine pripadnikov cerkve oziroma druge
verske skupnosti ali drugih oseb na način, s katerim hudo krni človekovo
dostojanstvo. Tožilec lahko pri pristojnem sodišču vloži tožbo za
prepoved delovanja takšne cerkve.
V
Sloveniji obstaja cerkev, katere delovanje hudo nasprotuje ustavi in so zato
izpolnjeni znaki iz 1. odst. 12. člena ZVS za prepoved njenega delovanja.
Gre za Katoliško cerkev (KC).
Katoliška
cerkev temelji na Bibliji. Ta vsekakor vsebuje nekatera etična načela,
npr. Deset zapovedi ali Jezusov Govor na gori, vendar pa je velik del te knjige
skrajno negativen. V njej je namreč zaslediti nasilje, izjemno okrutnost,
navodila za ubijanje, maščevalnost, mučenja, sovraštvo in
preganjanje drugače mislečih in vernih, množično pobijanje žensk,
otrok in starcev, poveličevanje vojne, surovost do žensk in otrok,
posilstva, žrtvovanje živali, pozive na morjenje Judov in drugih, genocid,
morilsko slo, ki se podtika Bogu, ...
Nasilna biblijska ideologija je
odgovorna za krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje stotine milijonov ubitih.
Mnogi
menijo, da gre pri omenjenih citatih za besedila, ki danes ne veljajo več.
Vendar temu ni tako. Že v sami Bibliji piše: „Vso besedo, ki vam jo
zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji
ne odvzemaj!“ (5 Mz 31,1) Katoliška cerkev ohranja v veljavi krvavo Staro
zavezo, vsi katoliki so se dolžni po njej ravnati v vsakdanjem življenju. Npr.
„Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.“ (2 Mz
21,15) velja še danes in je pravilo ravnanja katolikov. Ti so celo dolžni, da
ne sledijo predpisom državnih oblasti, če ti nasprotujejo naukom
evangelija, torej tudi Stari zavezi.
KC
je celo napovedala obračun s tistimi, ki se pretvarjajo, da se jim v Međugorju
prikazuje Marija. Ker mora cerkev odstraniti vse tiste, ki ji ne sledijo, je
jasno, da je to „vojna napoved“ omenjenim ljudem. „Vojno“ je papež
napovedal tudi muslimanom, ko je npr. v Regensburgu govoril o nasilnem in
nevarnem islamu. Z večnim prekletstvom že ves čas grozi staršem, ki
ne dajo takoj po rojstvu krstiti svojega otroka in v večni pekel pošlje
vse tiste, ki iz nje izstopijo. Nasilno krsti otroke in jim tako odvzame versko
svobodo. V genocidu v Ruandi in v diktaturi v Argentini so kleriki sodelovali
pri ubijanju in mučenju.
Cerkev
se ni odrekla svojemu nasilnemu nauku. Ta je podlaga za delovanje ter je v
nasprotju z ustavo in mnogimi mednarodnimi akti ter spodbuja k sovraštvu, krši
pravice, ... Zato je potrebno delovanje takšne organizacije prepovedati in to
vse dotlej, dokler se ne odreče svojemu krvavemu nauku. Zato tudi
predlagamo Uradu vlade RS za verske skupnosti, da tožilcu poda prijavo za
prepoved delovanja Katoliške cerkve v Sloveniji.
Če je urad reagiral v primeru tandema Eclipse, je jasno, da mora reagirati
tudi v primeru Katoliške cerkve, še posebej zaradi tega, ker ravnanja tega
tandema sploh niso primerljiva z ravnanjem KC.
Tiskovno
sporočilo
|